Tudi mariborska univerza na krhkih finančnih temeljih

Univerza v Mariboru se tako kot ostale javne univerze v Sloveniji že tretje leto sooča z zmanjševanjem finančnih sredstev za izvajanje javne službe. Doslej se je obdržala nad gladino z varčevalnimi ukrepi in prerazporejanjem sredstev med članicami, a tega po besedah rektorja Danijela Rebolja ne bo mogla več dolgo početi.

MARIBOR > Potem ko so pred nekaj tedni predstavili kritično finančno sliko na ljubljanski univerzi, je "grozljivo" finančno stanje svoje univerze potrdil tudi Rebolj. "Podfinancirani smo za približno 20 odstotkov, ko govorimo o sredstvih za izvajanje akreditiranih razpisanih študijskih programov. Takšno stanje je morda mogoče preživeti leto ali dve, a to zdaj postaja stalnica," je pojasnil. "Ne smemo si privoščiti, da bi prišli v negativno stanje kot institucija, saj potem ne moremo več kandidirati na razpisih. To je potop," je dodal.

Po njegovih besedah se bo država morala začeti zavedati pomena visokega šolstva in znanosti. "Večina modrih držav je v krizi spoznala, da je ravno v takšnem času treba vlagati v to. Znanje, nove ideje, nove tehnologije nas lahko popeljejo iz krize. Če pa bomo rezali na teh področjih, se bojim, da bo samo še slabše," je menil.

Kot je pojasnil vodja kabineta rektorja Jože Furman, so doslej uspeli obvladati finančni položaj izključno zaradi strogega izvajanja varčevalnih ukrepov, kar se najbolj odraža pri obnovi opreme in materiala za izvajanje pedagoškega in raziskovalnega dela ter na vzdrževanju objektov.

Po predvidevanjih bo Univerza v Mariboru kot celota poslovno leto sicer zaključila pozitivno, vendar to ne pomeni, da določene fakultete nimajo velikih likvidnostnih težav. Upravni odbor univerze jih je po Furmanovih besedah doslej uspeval sproti reševati z mehanizmi, ki se nanašajo predvsem na notranja posojila in začasno prerazporejanje sredstev med članicami. "Jasno pa je, da takšni ukrepi ne morejo biti razvojno naravnani in gredo predvsem v smeri zagotavljanja preživetja univerze," je dodal.

K težavnemu stanju na univerzi je poleg spremenjenega načina financiranja s strani ministrstva veliko prispevalo tudi neustrezno financiranje bolonjske reforme visokega šolstva. "Že dejstvo, da je več kot 90 odstotkov proračunskih sredstev iz uredbe namenjenih izvajanju študijskega procesa porabljenih izključno za plače, kaže na to, da z varčevalnimi ukrepi, ki se povečini nanašajo na zniževanje materialnih stroškov, ne moremo več slediti stopnji letnega krčenja finančnih sredstev, kot je bila določena v zadnjih treh letih. Zato tudi na tem mestu opozarjamo, da nadaljnjega zniževanja sredstev Univerza v Mariboru, kot tudi vse ostale, ne more prenesti," je še navedel Furman.

STA

---