Tudi čakanje na zdravnika je posledica korupcije

Slovenija je na 31. mestu med 176 državami na lestvici zaznavanja korupcije. V organizaciji Transparency International (TI) Slovenia opozarjajo, da naša država zadnja leta ne beleži vidnejšega napredka: posledice korupcije in nepravilnosti javnega denarja pa v vsakodnevnem življenju čutimo vsi državljani.

SLOVENIJA > “Ko, denimo, čakamo v dolgih vrstah pri zdravniku, ko moramo dodatno plačevati za zdravila ali preglede, ko se vozimo po luknjastih državnih in občinskih cestah ali ko zraven našega doma nepričakovano zraste industrijska cona, pa čeprav ne bi smela,” je naštela predsednica Transparency International (TI) Slovenia Simona Habič.

Bistvena ugotovitev TI je, da v Sloveniji vlada, politični odločevalci in javni sektor še vedno dopuščajo sistemske zlorabe in netransparentno delovanje pri porabi javnega denarja. “Korupcija v javnem sektorju kot posledica slabega upravljanja, netransparentno sprejemanje zakonodaje in lobiranje ter napačne poteze pravosodja,” je glavne slovenske težave naštel generalni sekretar TI Vid Doria.

V TI Slovenia so kritični do Komisije za preprečevanje korupcije (KPK), njeno delovanje je nezadostno - denimo na področju zaščite žvižgačev in prijaviteljev, pravi Doria: “Komisija res ne more storiti vsega za kakovostno zaščito žvižgačev in prijaviteljev, a bi morala sodelovati z drugimi institucijami.” Odkar je v KPK sedanje vodstvo, zaupanje javnosti v KPK upada. Zaradi tega je tudi manj prijav, na podlagi katerih bi lahko komisija kakovostno opravljala svoje delo, meni Doria. Mnoga poročila OECD, Greca, Sveta Evrope in Evropske komisije še vedno opozarjajo na področje korupcije v javnem sektorju v Sloveniji.

Za Avstrijo in pred tremi sosedami
Slovenija je na lestvici korupcije na 15. mestu med državami EU. Med sosednjimi državami je Avstrija na 17. mestu, vse druge pa so se uvrstile daleč za Slovenijo: Hrvaška je na 55. mestu, Madžarska na 58. mestu in Italija na 60. Najviše na lestvici sta Danska in Nova Zelandija, na dnu pa je Somalija. Še nekaj držav za primerjavo: Nemčija je na 10. mestu, Črna gora na 64., Srbija na 72., Albanija ter BiH sta na 83. mestu, Makedonija na 90., Kosovo pa na 95. mestu.

KPK: gre za sistemsko korupcijo

Tudi v KPK ocenjujejo, da so z uvrstitvijo Slovenije le stežka zadovoljni. “Lahko bi celo rekli, da smo nekoliko presenečeni nad rezultatom, glede na različne korupcijske škandale, ki so lani pretresali Slovenijo,” so komentirali. Preskakovanje čakalnih vrst v zdravstvu, nabava medicinskih pripomočkov po bistveno višjih cenah, kot jih kupujejo drugje, okoriščanje z javnimi sredstvi z avtorskimi honorarji ter dodatki za stalno pripravljenost ter druge oblike nezakonitih in neetičnih ravnanj uradnih oseb potrjujejo, da imamo v Sloveniji opravka s sistemsko korupcijo, so ponovili v KPK.

61 točk od 100 je ocena Slovenije (31. mestona lestvici). 65 je povprečje držav EU, povprečna ocena vseh 176 držav pa je 43.

Napredek, ki to ni

Slovenija je sicer indeks zaznave korupcije za leto 2016 izboljšala za odstotno točko (dosegla je oceno 61 in s tem 31. mesto) ter tako za štiri mesta izboljšala uvrstitev iz leta 2015. A to je zgolj izboljšanje v okviru standardne napake in ne pomeni resnične-ga napredka, ugotavljajo v TI.

Indeks zaznave korupcije razvršča države glede na zaznavo koruptivnosti javnega sektorja, opira pa se na neodvisne vire, med drugim na ustanove s področja upravljanja in analize poslovnega okolja. Rezultati indeksa zaznave korupcije so predstavljeni na lestvici od 0 do 100. Višja kot je ocena, manjša je zaznava korupcije v določeni državi.

KATJA GLEŠČIČ, STA

---