Tudi Slovenija drevi uvaja omejevalne ukrepe glede migrantov

Slovenija od danes, od 22. ure naprej, v državo spušča le tiste migrante, ki nameravajo zaprositi za azil v Avstriji ali Nemčiji. Da bi preprečila prestopanje meje zunaj mejnih prehodov, bo Slovenija intenzivno varovala tudi zeleno mejo.

Od 22. ure v Sloveniji veljajo omejevalni ukrepi glede migrantov.  Foto: STA
Od 22. ure v Sloveniji veljajo omejevalni ukrepi glede migrantov.  Foto: STA

LJUBLJANA > Ukrep, ki ga je sprejela slovenska vlada, se nanaša na omejevanje vstopa migrantov in hkrati na poostreno mejno kontrolo na mejnih prehodih, je pojasnila ministrica za notranje zadeve Vesna Györkös Žnidar. “Zaradi restrikcij v Avstriji in Nemčiji se vstop dovoli samo tistim migrantom, ki izkažejo namero, da bodo zaprosili za mednarodno zaščito v Avstriji ali Nemčiji. Ostalim se vstop zavrne,” je ministrica opisala nov režim, ki je začel veljati ob 22. uri, ob prihodu vlaka z migranti.

Za jasne odgovore še “preuranjeno”

Vladni ukrep “vključuje tudi intenzivno varovanje zunanje schengenske meje izven mejnih prehodov, na tako imenovani zeleni meji, saj lahko pričakujemo tudi prihod migrantov po drugih poteh,” je pojasnila ministrica in napovedala, da bo, ko bo to potrebno, v skladu z zakonom za nadzor meje predlagala tudi vključitev vojske.

Vnaprejšnje določanje števila sprejetih prosilcev za azil je v nasprotju z Ženevsko konvencijo, ocenjuje pravni strokovnjak Saša Zagorc z ljubljanske pravne fakultete. Države imajo mednarodno obveznost, da ne smejo zavrniti obravnave nikogar, ki zaprosi za azil, zlasti če mu s tem grozi možnost, da bo vrnjen v državo izvora. Vprašanje, ali se določilom konvencije v kakšnem primeru lahko odpovedo, pa je po njegovem mnenju precej kompleksno. Nekateri standardi Ženevske konvencije so po mnenju Zagorca del običajnega mednarodnega prava in ga države morajo upoštevati. “Ni izgovora za to, da bi države zavrnile določila in prosilca za azil izpostavile tveganju vrnitve v državo izvora, kjer bi bil dejansko preganjan ali izpostavljen nekim resnim kršitvam človekovih pravic,” je dejal Zagorc. V aktualnih razmerah pa je na to vprašanje težko enoznačno odgovoriti, saj države, kot sta tudi Avstrija ali Slovenija vedno lahko rečejo, da prosilca za azil ne vračajo v državo, iz katere je pobegnil.

Vsaka zaskrbljenost je odveč, je sicer ob teh napovedih državljanom sporočila ministrica in zagotovila, da bo vlada poskrbela, da Slovenija ne bo postala žep za migrante.

Jasnega odgovora, ali ukrep, ki ga je sprejela vlada, pomeni tudi zaustavljanje migrantov brez dokumentov in ekonomskih migrantov, ministrica še ni imela. Dejala je, da je za ta odgovor še “preuranjeno”. Poudarila pa je, da ukrep ne prejudicira postopkov mednarodne zaščite v Sloveniji. Migranti bodo torej lahko tako kot doslej zaprosili za azil v Sloveniji. Po besedah Györkös Žnidarjeve Slovenija o zgornji meji sprejemanja migrantov za zdaj še ne govori.

Enak ukrep na Hrvaškem

Slovenija je o restriktivnem sprejemanju migrantov popoldne že obvestila Hrvaško. Napovedovati, kako se bo ta odzvala, je bilo po ministričinih besedah takrat še preuranjeno. Prav tako je bilo, preden je v Dobovo pripeljal vlak, prezgodaj za napovedi, kako se bo nov režim omejevanje vstopa migrantov obnesel v praksi. Kaj se je dogajalo na terenu, bodo predstavniki ministrstva javnosti sporočili jutri.

Avstrija na meji strožje postopa od včeraj. Na meji v Šentilju je zavrnila 13 ljudi, deset zaradi tega, ker so imeli namen potovati v druge države EU, ne pa v Avstrijo ali Nemčijo, tri pa zaradi predstavljanja z napačno identiteto. Slovenija je te ljudi ponovno preverila, nato pa jih vnovič predala.

Enak ukrep, kot ga je sprejela Slovenija, je popoldne uradno napovedal tudi hrvaški notranji minister v odhajanju Ranko Ostojić. Hrvaški policisti bodo od beguncev na meji s Srbijo poslej zahtevali, naj se izjasnijo, v kateri državi nameravajo zaprositi za azil. Čez mejo bodo spustili le tiste, katerih končni cilj bosta Avstrija ali Nemčija.

JANA KREBELJ


Najbolj brano