Trava v šoli: testiranje dijakom pomaga

Niso redki primeri, ko učitelji posumijo, da imajo pri pouku zadetega ali pijanega dijaka. To je lahko še dodatno nevarno na poklicnih šolah, kjer je veliko praktičnega pouka. Na šolah to rešujejo različno. Na srednji gozdarski šoli v Postojni in v dijaškem domu, denimo, nimajo dileme: dijake testirajo na prisotnost THC z urinskimi testi. To imajo zapisano v pravilniku. Zadetemu dijaku gotovo ne morejo dati v roke motorne žage.

PRIMORSKA > “Testa sline pri nas ne izvajamo, opravljamo pa teste urina,” je povedala ravnateljica Srednje gozdarske in lesarske šole Postojna Cvetka Krnel. “Podlago za to imamo v pravilniku, teste pa izvajamo naključno oziroma ko obstaja sum,” je še dodala. Podlago za to jim daje šolski pravilnik, v katerem je jasno zapisano, da dijak v času pouka ali bivanja v dijaškem domu v telesu ne sme imeti nedovoljenih substanc.

“ Test je v pomoč dijaku”

Dijaki se testiranju seveda izmikajo, pa tudi priznanju, da imajo težave z uživanjem nedovoljenih substanc. Čeprav na šoli izvajajo vrsto preventivnih programov, se ne slepijo, da z njimi rešijo vse težave. Zato je tudi testiranje eden od ukrepov, s katerimi dijakom pomagajo, da se soočijo z dejanskim stanjem in začno - ob pomoči strokovnih delavcev - sami ukrepati. “Zato je testiranje zanje tudi olajšanje, četudi se na prvi pogled ne zdi, da je tako. Testiranje je namreč objektivni kazalnik, za razliko od lastne ocene dijaka, ki je pogosto varljiva,” pravi Krnelova. Podobno kot pri pitju alkohola tudi pri uživanju drog namreč vsakdo misli, da s tem nima težav in da se ima pod nadzorom, četudi se nima več. “Prej kot se dijak sooči s težavo, prej si lahko pomaga,” meni ravnateljica.

Na postojnski gozdarski in lesarski šoli prav danes odločajo o izključitvi enega dijaka iz dijaškega doma in med drugim bodo upoštevali tudi test urina. Dijaku so že lani izrekli najstrožji ukrep, ga vključili v preventivni in kurativni program, a se ga, kot je med drugim pokazal tudi urinski očitno ni držal.

Pokličemo starše

Podobno prakso kot na postojnski srednji šoli so že pred časom uvedli tudi na Srednji poklicni in strokovni šoli Bežigrad v Ljubljani, kjer dijake testirajo, a izključno s privoljenjem staršev. Sicer pa testiranje na droge v slovenskih šolah ni splošno razširjeno. Ravnatelj Šolskega centra Srečka Kosovela Sežana Dušan Štolfa pravi, da pri njih takšnih testiranj ne izvajajo: “Prvič slišim za kaj takega.” Niti profesorji ne zaznavajo nerešljivih težav, pravi ravnatelj. Nazadnje so imeli manjši problem z alkoholom pred tremi leti, a so ga takoj uspešno rešili skupaj s starši. Podobno pove tudi ravnateljica Šolskega centra Postojna Helena Posega Dolenc.

Borut Butinar, ravnatelj gimnazije, elektro in pomorske šole Piran, pravi, da je ukrepanje v takšnih primerih prepuščeno individualnemu pristopu ravnatelja oziroma svetovalne službe. “Pri nas testiranja nismo še nikoli naredili. Če naletimo na sum, da je dijak pod vplivom drog, ga pokličemo na razgovor in obvestimo starše. A takih ukrepov je zelo malo,” pravi. Tudi ravnateljica novogoriške gimnazije Jasna Rojc in direktor Šolskega centra Nova Gorica Egon Pipan potrjujeta, da posebnih navodil z ministrstva o tem ni. “O tem nismo nikoli niti razmišljali,” razloži Pipan. V primeru, da zalotijo dijaka, ki je opit ali pod vplivom prepovedanih substanc, obvestijo starše. “V tem primeru predlagamo testiranje. Od staršev je odvisno, ali to storijo,” pojasni Pipan. “Če opazimo zlorabo pri posamezniku ali skupini, se to rešuje z dijakom ali skupino in nikoli brez prisotnosti staršev. Da pa bi nenapovedano preverjali kar dijake na splošno, to pa ne,” pravi tudi Rojčeva. Pipan izpostavlja še dilemo, do kod lahko šola gre, da ne bi posegala v osebne svoboščine: “Če bi že hoteli nenapovedano testirati dijake, je najmanj, kar bi potrebovali, soglasje staršev.”

Ministrstvo: treba je paziti, da se ne poseže v dostojanstvo dijaka

Pravica do varnosti vseh dijakov pretehta nad pravico do zasebnosti ali morda pravico do dostojanstva, menijo v uradu varuhinje človekovih pravic Vlaste Nussdorfer. A varuhinja vseeno meni, da bi bilo testiranje dijakov treba vnesti v šolsko zakonodajo, zato je za stališče zaprosila še ministrstvo za izobraževanje.

Na ministrstvu poudarjajo, da že pravilnik o šolskem redu določa, da sodi uživanje oziroma prisotnost pri pouku pod vplivom alkohola ali drugih drog med prepovedi in najtežje kršitve šolskega reda, za katere se lahko izreče tudi najstrožje vzgojne ukrepe, ko so ukor učiteljskega zbora, pogojna izključitev in izključitev.

Šolski predpisi pa podrobneje ne določajo pristojnosti in načinov za ugotavljanje prisotnosti alkohola ali drugih drog pri dijakih. “Treba je paziti, da se ne poseže v osebno integriteto in dostojanstvo dijaka,” o testiranjih opozarjajo na ministrstvu. “Če šole menijo, da se pri njih dogaja kaj takšnega, kar je povezano s prepovedanimi drogami, so dolžne o tem obvestiti pristojne organe pregona in policije, kamor področje prepovedanih drog sodi,” poudarjajo.

Dijaka lani po džointu pristala v psihiatrični bolnišnici

Vonj po marihuani ni nobena redkost po kotičkih okoli srednjih šol. Da je kajenje lahko tudi zelo nevarno, kažeta lanska primera iz dveh istrskih srednjih šol, ko so dijaka in dijakinjo morali odpeljati v idrijsko psihiatrično bolnišnico zaradi nenadnih psihičnih težav, ki naj bi jih jima povzročilo kajenje hibridne trave.

Med koprskimi dijaki, s katerimi smo se pogovarjali in niso želeli biti imenovani, smo dobili zelo različna stališča glede testiranja na prisotnost THC. Nekateri bi jih podprli in so seznanjeni s tem, da nekatere šole to izvajajo, drugi so v dilemi, ker je prisotnost THC v telesu mogoče zaznati še dolgo potem, ko je dijak pokadil zadnji džoint, tretji pa se se celo zbali, da bi izključili pol razreda, če bi v šoli uvedli testiranje.

KATJA GLEŠČIČ,

MARICA URŠIČ ZUPAN, MITJA MARUSSIG

---