Tožilstvo za Raščana zahteva sodno preiskavo

Specializirano državno tožilstvo je na ljubljansko okrožno sodišče vložilo zahtevo za preiskavo nekdanjega predsednika uprave in lastnika Dela Revij Mateja Raščana, proti kateremu so bile vložene številne ovadbe, poroča današnji Večer. Raščan naj bi z več kaznivimi dejanji družbo, ki je v stečaju, in njene upnike oškodoval za več milijonov evrov.

LJUBLJANA > Specializirano državno tožilstvo v zahtevi za preiskavo po podatkih Večera Raščana bremeni kaznivih dejanj poslovne goljufije, zlorabe položaja ali pravic in pranja denarja, ker naj bi bil kot predsednik uprave Dela Revije družbo oškodoval za več deset milijonov evrov na račun najetih kreditov pri več slovenskih bankah.

Zoper Raščana teče več predkazenskih postopkov, kriminalisti so že oktobra 2012 na ljubljansko okrožno tožilstvo zoper njega podali kazensko ovadbo zaradi utemeljenega suma kaznivega dejanja kršitve temeljnih pravic delavcev. Preiskovalci so ugotovili, da v istem časovnem obdobju, ko je izvajal nezakonite finančne transakcije, 67 zaposlenim ni plačeval socialnih prispevkov, s čimer jih je oškodoval za skupaj 430.000 evrov.

Raščan naj bi z namernim izčrpavanjem podjetij pri vodenju Dela Revije z zapletenimi finančnimi potezami upnike oškodoval za več kot 34 milijonov evrov. Raščanova družba Monera je leta 2008 prevzela takrat vodilno družbo za izdajanje revij Delo Revije. Bančna posojila so bila slabo ali pa sploh niso bila zavarovana, denar bank pa ni bil porabljen za tekoče poslovanje, čemur je bil namenjen, ampak je Raščan z njim financiral druge lastne projekte, med drugim družbo Rašica in hotel v Srbiji, in izplačal preostale lastnike Dela Revije.

Pri nezakonitih in goljufivih potezah so mu bili menda v pomoč tudi nekdanji vodilni iz družbe Orion, ki se je zaradi sumljivih posojil prav tako znašla pod drobnogledom kriminalistov.

Tožilstvo naj bi Raščanu očitalo, da je po prevzemu Dela Revije izkoristil ugodno bonitetno oceno Dela Revije in jo v zelo kratkem času občutno prezadolžil z najemanjem posojil pri različnih poslovnih bankah. Neuradno naj bi bila najbolj oškodovana državna NKBM (več kot pet milijonov evrov), z nekaj manj terjatev ji sledi Hypo.

STA

---