Tolar je bil lepo poglavje slovenske osamosvojitve

Pred četrt stoletja so Slovenci jugoslovanske dinarje zamenjali za tolarje; sprva za bone, ki niso bili pravi denar, v bistvu so bili navaden papir, ki pa mu je narod zaupal in se ga veselil. Pravi bankovci s podobami velikanov slovenske kulture in znanosti so v naše denarnice prišli približno leto pozneje. Zgodba o slovenskem tolarju velja za eno lepših poglavij slovenskega osamosvajanja.

Več kot 15 let smo v Sloveniji plačevali s tolarji. Foto: Leo Caharija
Več kot 15 let smo v Sloveniji plačevali s tolarji. Foto: Leo Caharija

LJUBLJANA >V Sloveniji je, kot se spominja prvi finančni minister Marko Kranjec, vprašanje o lastnem denarju na dnevni red vlade prišlo jeseni 1990. Ker Slovenija takrat formalno še ni bila država, ni mogla kar natisniti svojega denarja. Zadovoljiti se je morala z boni. Zalogo bonov, ki jih je izdalo ministrstvo za finance, je Slovenija pripravila že v prvi polovici leta 1991, v obtok pa je bone poslala 8. oktobra pred 25 leti, torej takrat, ko je nehal veljati brionski moratorij.

Tolar je imel zaupanje ljudi

Boni so bili po besedah Kranjca “koščki papirja”, ki pa so bili “sprejemljivi in stabilni”, saj so jim ljudje priznali vrednost denarja. “Pred 25 leti so zunanje okoliščine, finančni kaos v prejšnji državi, zaupanje v novo vlado in politična drznost ustvarili pogoje za uvedbo novega denarja, najprej v obliki bonov in nato v obliki tolarjev, kar je bistveno prispevalo k umestitvi Slovenije na politični zemljevid,” je včeraj, na slovesnosti, ki jo je pripravila Banka Slovenije, dejal Kranjec, ki je bil med leti 2007 in 2013 tudi guverner centralne banke.

V vlogi prvega guvernerja centralne banke je bil France Arhar, ki je včeraj podobno kot Kranjec izpostavil element zaupanja. “Tolar je z vidika zaupanja zaživel v zelo negotovih okoliščinah, a zaupanje je bilo na koncu večje kot do nemške marke,” je dejal Arhar in se državljanom zahvalil za to zaupanje.

Izkušnje lahko pridejo še prav

Predsednik republike Borut Pahor projekt denarne osamosvojitve ocenjuje kot enega najbolj uspešnih projektov znotraj celovitega procesa osamosvojitve Slovenije. Ob negotovostih, s katerimi se danes sooča Evropska unija, lahko pridejo Sloveniji izkušnje s tolarjem še prav. “Če bi se kdaj proti naši volji zgodilo, da bi morali znova uvesti lastno valuto, so naše izkušnje z uvedbo tolarja neprecenljive vrednosti,” meni Pahor.

Vrednostni boni, ki so pred 25 leti zamenjali jugoslovanske dinarje, so imeli vsi enak motiv: Triglav in knežji kamen, kar je dvignilo precej prahu v Avstriji. Na barvitih tolarskih bankovcih, ki jih je približno leto pozneje v obtok poslala Banka Slovenije, so bile upodobljene pomembne osebnosti iz slovenske preteklosti. Podobo tolarja je zasnoval akademski slikar Miljenko Licul. Tolarji so se evrom umaknili v začetku leta 2007. JANA KREBELJ


Najbolj brano