Tisoč milijard v evropske banke

Mnogim v teh dneh prihaja na misel beseda Topčider. V tem kraju na periferiji Beograda se je dogajal najbolj značilni jugoslovanski ekonomski trik: tiskanje denarja. Evrsko območje takšnega pravljičnega kraja sicer nima. A od včerajšnjega dne naprej bodo tiskarski stroji po vsej celini morali natisniti kar nekaj vagonov bankovcev. Z njimi bodo centralne nacionalne banke odkupovale državne obveznice “Soglasnost v odboru je bila tako velika, da ni bilo potrebno niti glasovati ” je sinoči dejal Mario Draghi.

BRUSELJ, KOPER > Oči svetovne ekonomske javnosti so bile včeraj uprte v prvega moža ECB Maria Draghija. Ni bilo dvoma, da se bo banka odločila za nakup obveznic, vprašanje je bilo le, kolikšen bo sveženj in kako visoko bo soglasje držav članic. Pomisleke so imeli predvsem v Nemčiji. ECB bo najmanj do septembra 2016, morda pa še dlje, vsak mesecev odkupila za 60 milijard obveznic. Skupna vrednost odkupljenih vrednostnih papirjev naj bi bila 1100 milijard evrov, za večino povsem nepredstavljiv znesek.

Kaj se bo pravzaprav dogajalo s temi tonami evrskih bankovcev? Centralna banka bo od bank kupila državne obveznice, torej vrednostne papirje, ki jih države izdajajo in prodajajo na trgu z namenom, da dobijo denar, ki primanjkuje v proračunu. Banke se bodo torej znebile obveznic in dobile denar. Porabile ga bodo za kreditiranje podjetij, ki se bodo zaradi nižjih stroškov financiranja lažje odločala za investicije in razvojne projekte. To bo povečalo proizvodnjo in zmanjšalo brezposelnost. Ljudje, ki bodo dobili službe, bodo več trošili, podjetja bodo več zaslužila in več vlagala.

Tako bi bilo, če bi bil finančni trg ravna reka, ki živahno teče v morje blagostanja. A v resnici je ta struga zavita, polna meandrov in mrtvih rokavov. Zato je odgovor na vprašanje, kaj se bo zgodilo po velikem odkupu obveznic, lahko tudi: prav nič.

Kvantitativno sproščanje, kot se velikemu nakupu obveznic reče v strokovnem jeziku, načeloma sodi med nekonvencionalne ukrepe nosilcev denarne politike. A ne zato, ker bi bil njegov vpliv tako velik in zastrašujoč, niti zato, ker je nekaj novega. V zadnjih letih so podobne ukrepe izvedli na Japonskem in v ZDA. Nenavaden je zato, ker centralne banke nanj pomislijo, ko odpove veliko bolj običajna metoda uravnavanja obrestnih mer. “Nižje kot so obrestne mere, cenejše je pridobivanje sredstev in lažje se gospodarstvo odloča za naložbe. Ko so, tako kot sedaj v evrskem območju, obrestne mere blizu ničli, je centralna banka potisnjena ob zid. Nekaj mora narediti,” razlaga dekan Fakultete za management Univerze na Primorskem izr. prof. dr. Matjaž Novak. Dotok svežega denarja tudi ustavi grožnjo povečanja vrednosti denarne valute, tako imenovane deflacije, in pripomore k zmerni inflaciji, trenutni evropski cilj je dva odstotka.

Bančni nakupovalni izlet ima seveda svoja tveganja. Da bi povzročil katastrofalno, “topčiderski” podobno inflacijo, ni možno, pravi Novak. Še najverjetnejši zaplet je, da ukrep ne bo imel želenega učinka: “Nov denar bo vplival na trg, če ga bodo banke posojale podjetjem in če bodo ta vlagala v razvojne projekte. Če pa bo ostal v bilancah bank ali ga bodo banke vlagale v špekulativne posle, učinka ne bo. V ZDA se je to dogajalo s prvimi odkupi obveznic. Denar je pristal na borzi, dvignil cene delnic in ustvaril milijone namišljenih dobičkov. Zato je smiselno, da bi Evropska centralna banka (ECB) v ukrep vgradila varovala, ki bi to preprečila.”

Kaj bo odkup obveznic, ki je sicer projekt ECB, a ga bodo izvedle nacionalne banke, pri nas Banka Slovenije, prinesel slovenskemu gospodarstvu?

“Slovenskim bankam po dokapitalizaciji ne primanjkuje denarja. Problem je v tem, da se po številnih nepremišljenih kreditih v preteklih letih zdaj obnašajo precej konzervativno in so njihovi kriteriji za presojanje gospodarskih projektov zelo visoki,” pravi Novak. Še nekaj kovčkov novega denarja ne bo spremenilo vzdušja in načina razmišljanja, se strinjajo tudi na Banki Slovenije. “Ali bodo banke v luči izboljšanja ekonomskih obetov znižale konservativnost kreditiranja gospodarstva je odvisno od stopnje izboljšanja okolja, od izpeljave in kredibilnosti strukturnih reform, katerim se je Slovenija zavezala, ter od poslovne politike bank,” pojasnjujejo in na vprašanje, kaj lahko stori naša nacionalna banka, da vzpodbudi kreditiranje gospodarstva, odgovarjajo, da ne mnogo: “Nabor dodatnih potencialnih in nacionalnih ukrepov s katerimi lahko Banka Slovenije banke stimulira k kreditiranju gospodarstva je relativno omejen.” In pravzaprav že izveden.

Prav možno je torej, da zaradi 500-milijardne injekcije za Slovence ne bo novih služb in višjih plač. Novakova realistična tolažba pa se glasi: “Tudi če ne bo dosegel predvidenih pozitivnih učinkov, ukrep gotovo ne bo povzročil omembe vredne škode.”

Kaj od odkupa obveznic pričakuje Banka Slovenije

> Ugodnejše zadolževanje za vlade.

Nakup naj bi prispeval k nižji zahtevani donosnosti obveznic. Če bi odkupovali obveznice Republike Slovenije, se bo ta lahko na finančnih trgih zadolževala po nižji obrestni meri.

> Več tveganih naložb.

Ker bodo državne obveznice, ki sodijo med najbolj varne naložbe, dražje in manj donosne, se bodo vlagatelji pogosteje odločali za nakup vrednostnih papirjev z višjim tveganjem, denimo delnic.

> Banke bodo imele še več denarja za kredite.

Tudi slovenske in tuje banke bodo prodajale vrednostne papirje, za katere bo zavladalo novo zanimanje. S tem se bo dodatno sprostil prostor za neposredno kreditiranje gospodarstva prek bančnih posojil.

> Blagodejna inflacija.

V pričakovanju odkupa je že padel tečaj evra, kar ima pozitiven učinek na slovenske izvoznike, če ti izvažajo v kakšni drugi valuti, denimo dolarjih. VH

VESNA HUMAR

---