Tako NSi kot vlada za dostojni pokop vseh žrtev

Predlog zakona o prikritih grobiščih in pokopu žrtev bo svojcem žrtev vojnega in povojnega nasilja dal upanje, da bodo njihovi domači pokopani, kot to narekuje človeško dostojanstvo, je ob predstavitvi predloga v imenu NSi dejala Ljudmila Novak.

LJUBLJANA > Vlada prizadevanja za ureditev grobišč podpira, ni pa prepričana, ali potrebujemo nov zakon.

Cilj predloga zakona, ki ga je vložila NSi, je celovita ureditev področja prikritih vojnih grobišč za vse žrtve revolucije vojnega in povojnega nasilja, s čimer bo vsem žrtvam zagotovljena pravica do dostojnega pokopa, groba in ohranjanja spomina nanje, je pojasnila poslanka in predsednica NSi Ljudmila Novak.

Poudarila je, da je pieteta globoko spoštovanje do vseh pokojnih in je temelj človeške civilizacije. “Zavezuje nas, da mrtve pokopljemo, ne glede na to, na kateri strani so se vojskovali in ne glede na njihova politična prepričanja,” je dodala.

Spomnila je, da je pri nas doslej evidentiranih okoli 600 prikritih grobišč, v katerih se po nekaterih podatkih nahajajo posmrtni ostanki okoli 15.000 Slovencev in Slovenk. In vse žrtve imajo pravico do spomina in do groba, je ponovila.

Ureditev področja sicer po njenih besedah ne pomeni abolicije odgovornih za usmrtitve.

Novakova je poudarila še, da vedno znova iz različnih strani slišimo pozive k spravi. “Ali si upamo narediti korak naprej, ali se bojimo, da bomo na volitvah zato kaznovani,” je vprašala. Prepričana je, da imajo možnost, da vsi postanejo zmagovalci in nosilci upanja, “da zmoremo tudi najtežje probleme naroda dostojno in primerno reševati sami”.

Ker je bilo že več poskusov sprave, se predsednica NSi zaveda, da je prisotno nezaupanje, kar nekaterim tudi ustreza. A je obenem prepričana, da so narodu in domovini dolžni, da si za mir in spravo prizadevajo vedno znova.

V NSi so sicer prepričani, da potrebujemo nov zakon, ki bo zagotovil zadostno pravno podlago za nadaljnje delo evidentiranja grobišč, prekopa, pokopa in podobno.

“Veljavni zakon o vojnih grobiščih to področje pomanjkljivo ureja in ne omogoča celovitega postopka urejanja teh grobišč in je v posameznih delih v nasprotju z drugimi zakoni. Prednost novega predloga je tudi v sestavi in pristojnosti vladne komisije za reševanje vprašanj prikritih grobišč, ki je bila doslej le posvetovalno telo,” je med drugim izpostavila Novakova.

Nasprotno v to vlada ni prepričana. Kot je poudarila ministrica za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Anja Kopač Mrak, vlada razume prizadevanja predlagatelja, da je treba vsem žrtvam zagotoviti dostojni pokop, vendar je vprašanje, kako to doseči na najboljši možen način.

Poudarila je, da področje že ureja veljavni zakon o vojnih grobiščih, na njegovi podlagi pa je ministrstvo doslej poleg evidentiranj grobišč izvedlo tudi 185 sondiranj, 60 prekopov in izkopov. Uredilo je grobišča na območju Kočevskega roga, iznos posmrtnih ostankov iz kraških brezen, zgradilo spominski park Teharje, kostnici v Mariboru in Škofji Loki. Aktivnosti potekajo v zvezi z ureditvijo spominskega parka na območju Kamniške Bistrice, aktivnosti v zvezi z ureditvijo grobišča Barbara rov in postavitvijo spomenika vsem žrtvam vojn.

Tako se vlada sprašuje, ali ne bi bilo boljše, da se področje dodatno uredi s spremembo obstoječega zakona.

“Namen vlade je, da vsi deležniki, ki si prizadevamo za rešitev dostojnega pokopa, združimo moči in najdemo najboljšo možno rešitev,” je dejala ministrica, ob tem pa dodala, da današnjo razpravo, za katero je rezerviranih šest ur, vidijo kot možnost, da poslušajo različne argumente in skupaj najdejo najboljše rešitve.

Ključna za sprejem zakona bo podpora vlade oziroma vsaj njene največje stranke SMC. Premier Miro Cerar je na načelni ravni podprl predlog zakona.

STA

---