Študentsko delo je dražje, bodo študenti ostali brez dela?

Študentsko delo je po novem dražje za delodajalce. Medtem ko nekateri zagotavljajo, da to ne bo zredčilo števila študentov v njihovih podjetjih, pa drugi že razmišljajo o zmanjšanju obsega študentskega dela.

Mnogi mladi si brez študentskega dela sploh ne bi mogli omogočiti šolanja. Fotografija je simbolična.
Mnogi mladi si brez študentskega dela sploh ne bi mogli omogočiti šolanja. Fotografija je simbolična.  

PRIMORSKA > Spremembe, ki so s 1. februarjem začele veljati pri opravljanju študentskega dela, mladim zagotavljajo večjo socialno varnost, saj je študentsko delo po novem vključeno v pokojninsko in invalidsko zavarovanje, dijakom in študentom pa so iz tega naslova priznane tudi vse pravice, kar pomeni, da se po novem študentsko delo šteje v pokojninsko dobo in bo tudi uradno priznano kot delovne izkušnje. Določena je tudi minimalna urna postavka za delo preko napotnice, in sicer 4,5 evra bruto (3,8 evra neto), ter obveznost posrednika, da ne glede na plačilo računa s strani delodajalca zagotovi plačilo dijaku oziroma študentu.

Večja obremenitev za delodajalce

Je pa novi zakon bolj obremenil delodajalce. Na finančnem ministrstvu sicer pojasnjujejo, da se je strošek za delodajalca povečal za tri odstotke, izračuni podjetij pa pravijo drugače.

V Študentski organizaciji Slovenije se zato bojijo, da študentska delovna sila poslej ne bo več tako zanimiva za podjetja, ki zaposlujejo študente.

Znesek na napotnici po novem ni več enak neto izplačilu: pri 100 evrih na napotnici dobi dijak ali študent izplačanih 84,5 evra; 15,5 evra pa znašajo njegovi prispevki za pokojninsko in invalidsko zavarovanje. Stroški delodajalca so se (pri znesku sto evrov) povečali s 130 evrov na slabih 134 evrov, torej za tri odstotke.

Eno takšnih je novogoriški Hit, kjer je več kot 1500 zaposlenim za nemoten in kakovosten proces dela trenutno v pomoč več kot 400 študentov; 263 v igralništvu in 143 v gostinstvu. “Novi zakon in dvig minimalne urne postavke, ki sta stopila nedavno v veljavo, bosta strošek študentskega dela znatno povečala - po prvih ocenah za več kot 30 odstotkov. Zato v družbi Hit razmišljamo tudi o prilagoditvi obsega študentskega dela v prihodnje,” je povedala Lavra Peršolja.

Da bodo zakonske novosti na področju študentskega dela bistveno podražile ceno študentske delovne sile, opozarjajo tudi v idrijskem koncernu Hidria. “Ocenjujemo, da se bo po novem za Hidrio študentsko delo podražilo vsaj za 15 odstotkov, če ne celo več,” pravi Erik Blatnik. “Zaradi tega bomo zagotovo racionalnejši, a to še ne pomeni, da študentov tudi v prihodnje v korporaciji Hidria ne bomo zaposlovali. Odvisno od potreb.”

Teh je največ v času poletnih počitnic. Trenutno pa v Hidrii prek napotnice dela le 15 mladih. “Številka med letom niha in se giblje med 15 in 40. Študente zaposlujemo na različnih področjih, v različnih obdobjih, predvsem tam, kjer je potreba po študentski delovni sili, torej v proizvodnji, pri projektih, za administrativna dela ...”

Poleg proizvodnje je študentska delovna sila - zlasti v poletnih mesecih - dobrodošla tudi v gostinski in turistični panogi. V portoroških hotelih Life Class zagotavljajo, da obsega študentskega dela v prihodnje ne nameravajo zmanjševati. “V celotni strukturi zaposlenih predstavljajo študenti le dva odstotka. Dokončnega izračuna, koliko se bo zaradi novega zakona podražilo študentsko delo, sicer še nimamo, a kakšnih bistvenih razlik ne bi smelo biti,” pravi Janez Jager.

Prožnost, ki jo omogoča študentsko delo, želijo obdržati

Pri našem največjem trgovcu Mercatorju pravijo, da so se za študentsko delo že v preteklosti odločali zelo racionalno in so ga zadnja leta še zmanjšali. “Študentsko delo je odvisno od potreb delovnega procesa v posameznih trgovinah, zato študente najemamo največ v času dopustov naših zaposlenih; predvsem v maloprodaji, saj tudi na ta način redno zaposlenim omogočimo koriščenja letnega dopusta v času šolskih počitnic,” pojasnjuje Tanja Durin. Ker je študentsko delo fleksibilno, ga nameravajo v Mercatorju tudi v prihodnje obdržati, “seveda na podlagi dejanskih potreb v posameznih trgovinah in predvsem poleti”, še dodaja Durinova.

V trgovskem podjetju Spar poudarjajo, da se študentskega dela v prvi vrsti poslužujejo zaradi prožnosti delovnega časa, ki jim jo ta oblika omogoča, in ne namesto zaposlovanja novih sodelavcev. Veliko večino študentskega dela namreč predstavlja občasno pomoč v njihovih trgovinah in v pekarni.

“Prožnost želimo zadržati, zato bomo ob sprejetih ukrepih vlade pregledali še druge možnosti, ki nam jih nudi zakonodaja na tem področju. To morda pomeni delno zmanjšanje obsega študentskega dela,” odgovarja Pika Breskvar.

PETRA VIDRIH


Najbolj brano