Stroligo o sumu pranja denarja v NLB: Mehanizmi niso ustrezno delovali

Pred komisijo DZ za preiskovanje sumov pranja denarja v NLB je danes nastopil nekdanji direktor urada za preprečevanje pranja denarja Klavdij Stroligo. Mehanizmi v banki niso ustrezno delovali, je menil in komisiji predstavil siceršnje delovanje in naloge urada.

LJUBLJANA > Potem ko je komisija za preiskovanje sumov pranja denarja v NLB gostila strokovnjaka za jedrsko varnost Miroslava Gregoriča, ji je danes vlogo urada na tem področju predstavil Klaudijo Stroligo, ki je urad vzpostavljal in ga vodil do konca januarja 2006. Okvir za preprečevanje pranja denarja in financiranje terorizma je v državi po njegovem dober, šepa pa pri implementaciji, je ocenil.

Iran nima nadzora nad pranjem denarja

V zgodbi, da je NLB v letih 2009 in 2010 izvajala plačilni promet s tujino za komitenta Iraja Farrokhzadeha, pri čemer naj bi ta z nakazili prek iranske banke opral za približno milijardo dolarjev, je bilo po Stroligovem mnenju narobe že to, da je bil Iran takrat na črni listi in da bi NLB zato ta posel morala obravnavati kot visoko tvegan.

Kot je pojasnil, Iran ni bil na črni listi zaradi embarga, ki je bil uveden pozneje, temveč zato, ker država ni imela in še danes nima urejenega nadzora nad področjem pranja denarja. “To je NLB morala vedeti,” je ocenil ter povzel, da visoko tvegana stranka pomeni dnevno spremljanje njenega delovanja in tega, ali deluje v skladu s tem, kar je napovedala, ali ne. Banka bi morala to dnevno preverjati, je večkrat poudaril.

“Stranka ni prišla na okence”

Banka bi morala od takšne stranke zahtevati veliko podatkov. Če jih ni dobila, bi morala že takrat po zakonu z njo prekiniti poslovno razmerje, je povzel. Prvo odgovornost sta imela skrbnik računa in pooblaščenec. “A ne verjamem, da je ta stranka prišla na okence, skozi mala vrata, in da o tem ne bi bili obveščeni ostale ravni vodstva banke,” je dodal.

Kot je povzel predsednik te komisije Jani Möderndorfer (SMC), je iz gradiva razvidno, da je pooblaščenec v banki čakal na “resno navodilo”. “Kaj s takšnim komitentom, je izključno odločitev banke, ne glede na to, kaj je delal urad,” je dejal Stroligo. Ta ji sicer lahko da navodila, kaj narediti, a če bi ji, bi o tem morali obe strani imeti uradni zaznamek. “Ne verjamem, da je do tega prišlo,” je ocenil.

Pooblaščenec za preprečevanje pranja denarja bi moral o tem ne le obvestiti upravo, temveč tudi vsaj enkrat letno skozi poročilo tudi nadzorni svet. Glede na to, da je to državna banka, bi moral biti o tem obveščen vsaj minister. Pooblaščenec pa se o sumih in tem, komu jih bo sporočil, odloča sam. O tem bi moral razpravljati z oddelkom za notranjo revizijo v banki in oddelkom za upravljanja s tveganji, je dejal Stroligo.

A glede tega vsega bi bilo po njegovem treba pogledati, kaj so določali predpisi banke. Pooblaščenec pa mora sume sporočiti uradu. Naloga ljudi v banki je, da ugotovijo, ali je nekaj sumljivo ali ne, ne da ugotavljajo in dokazujejo kazniva dejanja. Če obstajajo sumi zanje, morajo to sporočiti uradu, njegova naloga pa je, da okrepi ali zmanjša začetni sum. Če ga okrepi, mora podati poročilo policiji.

Primarni nadzornik je Banka Slovenije

V konkretni zadevi ni želel špekulirati, kaj se je dogajalo v uradu. “A v kompleksni zadevi lahko traja, da pridobiš podatke,” je dejal. Glede urada je še pojasnil, da ta takrat ni bil v funkciji nadzornika, kar je po njegovem mnenju tudi prav. Primarni nadzornik je Banka Slovenije, ki posamezno banko nadzoruje celostno in “vidi celotno sliko banke”. Urad pa zbira, analiza in posreduje podatke.

Če je urad o tem obvestil policijo, bi ga ta morala obvestiti, ali je podala kazensko ovadbo. Običajno bi se morali strani dobiti, pregledati, kaj bo kdo naredil, in obvestiti tožilca. Pooblaščenec bi moral obvestiti urad, ta pa Banko Slovenije, ki bi lahko od posamezne banke zahtevala, da sproži nek notranji postopek, je povzel, kako bi moral potekati takšen postopek. Po njegovi ocenil bi morala Banka Slovenije večkrat koga kaznovati: “Del palice ni bil uporabljen, pa bi moral biti večkrat.”

Preventivna linija ni delovala

“Preventivna linija v banki ni delovala,” je menil in opozoril, da to ni pomenilo le tveganja za banko, temveč tudi za državo, saj gre za sistemsko banko. Na vprašanje, kaj bi moral narediti politični vrh ali svet za nacionalno varnost, ni odgovoril konkretno. “Državna logika pa je ta, da nekaj bi moral narediti. Ne sme se zgoditi, da ko si o nečem obveščen, stvari tečejo naprej, kot da se nič ni zgodilo, ali da tečejo predolgo.”

STA

---