Stresni testi: Slovenske zavarovalnice kapitalsko ustrezne

Slovenski zavarovalni sektor je v večini kapitalsko ustrezen; v povprečju zavarovalnice izkazujejo 80-odstotni presežek kapitala nad zahtevanim v okviru nove zavarovalniške direktive Solventnost II, ki se bo začela uporabljati 1. januarja 2016, izhaja iz rezultatov evropskih zavarovalnih stresnih testov.

Slovenske zavarovalnice so kapitalsko ustrezne, so pokazali stresni testi.
Slovenske zavarovalnice so kapitalsko ustrezne, so pokazali stresni testi. 

LJUBLJANA > Le dve družbi po stanju na dan 31. december 2013 ne izkazujeta kapitalske ustreznosti, in sicer njun skupni primanjkljaj znaša štiri milijone evrov, kar predstavlja 0,2 odstotka celotnih sredstev, ki jih imajo zavarovalnice na voljo za zagotavljanje solventnostnega kapitala.

Kateri dve zavarovalnici sta to, ni znano, a Agencija za zavarovalni nadzor v sporočilu za javnost poudarja, da pri omenjenih ne gre za materialna odstopanja, ki jih družbi sami, s poslovanjem ali s povečanjem kapitala, ne bi mogli zagotoviti. V določenem delu je ta primanjkljaj že odpravljen.

Sodelovale vse zavarovalnice

Pri preverjanju kapitalske ustreznosti je sodelovalo vseh 16 zavarovalnic in pozavarovalnic, pri stresnih testih pa 15 družb, saj je ena od zavarovalnic sodelovala pri stresnih testih v okviru mednarodne zavarovalniške skupine, katere članica je. Agencija za zavarovalni nadzor je s tem prvič celovito preverila kapitalsko ustreznost, preračunano na podlagi standardne formule, kot jo določa direktiva Solventnost II. Vsi izračuni so bili opravljeni po stanju na dan 31. december 2013.

Pri stresnih testih so sodelovale vse članice EU in Norveška, delno pa sta sodelovali tudi Švica in Islandija. Cilj Evropske organa za zavarovanja in poklicne pokojnine je bil, da v okviru testov preseže vsaj 50 odstotkov tržnega deleža na posameznem trgu in ta cilj je bil presežen.

Evropski organ za zavarovanja in poklicne pokojnine je v okviru stresnih testov pripravil več scenarijev, dva tržna in še nekaj drugih (scenariji katastrofe, scenariji življenjskih zavarovanj, stresni test nizkih obrestnih mer ...). Zavarovalnice so morale po zahtevi Agencije za zavarovalni nadzor opraviti stresna testa na podlagi obeh tržnih scenarijev, ostale scenarije pa po lastni presoji.

Najbolj občutljive na tržna tveganja

Analize so pokazale, da slovenske zavarovalnice dobro obvladujejo tveganja, ki izhajajo iz njihove osnovne dejavnosti (zavarovalna tveganja), najbolj pa so občutljive na tržna tveganja. Pri prvem scenariju, ki predvideva hudo poslabšanje razmer na finančnih trgih, šest od 15 zavarovalnic izkazuje primanjkljaj solventnostnega kapitala, pri manj strogem scenariju pa od 15 družb samo še tri izkazujejo primanjkljaj kapitala.

V Agenciji za zavarovalni nadzor poudarjajo, da stresni testi niso podlaga za neposredno ukrepanje, niso nadgradnja kapitalskih zahtev in niso podlaga za zahteve po povečanju kapitala pri tistih subjektih na trgu, ki na dan 31. december 2013 ne izkazujejo dovolj kapitala ali ki pri preverjanju različnih scenarijev ne dosegajo zahtevanega kapitala.

Zavarovalnice so odzivne tudi na spremembe v obrestnih merah. Po “japonskem scenariju” (ta upošteva dolgoročno okolje nizkih obrestnih mer) dve zavarovalnici od 11 sodelujočih izkazujeta potencialni primanjkljaj kapitala, prav tako dve sta potencialno kapitalsko podhranjeni pri obratnem scenariju z dvigom obrestnih mer.

Kot povzema Agencija za zavarovalni nadzor, so odstopanja pri tržnih tveganjih obvladljiva in ne ogrožajo zmožnosti izplačil obveznosti iz zavarovalnic pogodb. Slovenske zavarovalnice so tudi v operativnem smislu razmeroma dobro pripravljene na novo evropsko zavarovalniško direktivo Solventnost II, saj so obsežne evropske stresne teste opravile v razmeroma kratkem času.

STA


Najbolj brano