Stres sproža resne bolezni

Obvladajmo stres za zdrava delovna mesta je geslo letošnjega Evropskega tedna varnosti in zdravja pri delu. Najnovejše raziskave v EU ugotavljajo, da je vse več zaposlenih izpostavljenih stresu, ustrahovanju, mobingu in grožnjam nadrejenih, pa tudi strahu pred izgubo dela. Preventivna kampanja in teden varnosti in zdravja pri delu priporočata: izboljšajte odnose v službi, poskrbite za bolj varno ter urejeno delovno okolje.

EVROPA, SLOVENIJA > Evropski teden varnosti in zdravja pri delu, ki ga obeležujemo ta teden, nagovarja delodajalce in zaposlene, naj zmanjšajo stres na delovnih mestih. Stres je drugi najpogostejši pojav, povezan z delom in načetim zdravjem zaposlenih v Evropi in pri nas.

Ustrahovanje, grožnje, trpinčenje

Obsežne raziskave in ankete v državah EU razkrivajo, da za stresom trpi vse več zaposlenih, botruje pa tudi nizu psihosocialnih dejavnikov tveganja za zdravje. Težave z duševnim zdravjem, ki izvirajo iz dela, so vse pogostejše. Med ključnimi dejavniki, ki načenjajo duševno zdravje zaposlenih, so ustrahovanje, nadlegovanje in trpinčenje na delovnem mestu, fizično in verbalno nasilje v službi, grožnje in različne oblike diskriminacije.

V Franciji so že pred sedmimi leti izračunali, da znašajo ocenjeni stroški, povezani s stresom pri delu, od dva do tri bilijone evrov na leto. V Veliki Britaniji so ocenili, da so v letih 2009 in 2010 zaradi teh težav izgubili okoli 9,8 milijona delovnih dni - delavci so bili v povprečju odsotni 22,6 dneva. V Avstriji pa so med pisarniškimi delavci psihosocialne motnje glavni vzrok za zgodnjo upokojitev (42 odstotkov vseh predčasno upokojenih).

Te podatke razkrivajo sklopi raziskav Evropske fundacije za izboljšanje življenjskih in delovnih razmer (Eurofound), Evropske agencije za varnost in zdravje pri delu in slovenskega statističnega urada.

Slovenija ni izjema

Podatki za Slovenijo kažejo, da so razmere glede obvladovanja psihosocialnih tveganj na delovnem mestu slabe. Kar 72 odstotkov Slovencev pogosto doživlja stres na delovnem mestu. Slabše je le še v Grčiji in na Cipru. Podatki za Slovenijo ponovno potrjujejo, da gre za visoko intenzivnost dela, saj so anketiranci večinoma poročali o prevelikem obsegu delovnih nalog in tudi o slabi organizaciji dela. Splošno utrujenost občuti kar 40 odstotkov delavcev. V primerjavi z EU so delavci pri nas manj izpostavljeni besednim žalitvam, pogostejše pa so grožnje in poniževanja.

“Delodajalce bi radi seznanili s pozitivnimi učinki obvladovanja psihosocialnih tveganj in jih spodbudili k uporabi preprostih, uporabniku prijaznih orodij za upravljanje. Vendar pa je naš cilj, da se začnejo ukvarjati z vzroki stresa, ki so slaba organizacija dela, slabo upravljanje in slabo vodenje. Ne smemo le gasiti požara, lotiti se je torej treba temeljnih vzrokov,” pravi ob tem predsednik Zbornice varnosti in zdravja pri delu Janez Fabijan.

Po statističnih podatkih je stres, povezan z delom, druga najpogosteje prijavljena zdravstvena težava v Evropi. Kar od 50 do 60 odstotkov vseh izgubljenih delovnih dni zavzema stres. Po uradnih ocenah stres v Sloveniji predstavlja več kot šest milijonov dni bolniškega staleža, odsotnost zaradi stresa je daljša kot zaradi drugih bolezni.

Ne le pri nas, tudi v Evropi je stres drugi najpogostejši vzrok za obolenja, povezana z delom. “Z delom povezan stres ni krivda posameznika, gre za problem organizacije. Stres je eden najpomembnejših rezultatov slabega psihosocialnega delovnega okolja,” opozarja Fabjan. Psihosocialna tveganja izhajajo iz slabe organizacije dela, splošne organizacije in upravljanja, slabega socialnega konteksta dela.

Kaj sproža stres?

Stres je posledica prekomernih delovnih obremenitev ali časovnih omejitev, nasprotujočih si zahtev, pomanjkanja jasnosti glede vloge delavca, neučinkovite komunikacije, slabih organizacijskih sprememb ... Negativni učinki stresa botrujejo izgorelosti, pojavu depresije, težavam s koncentracijo, zatekanju v droge in alkohol, izčrpanosti, boleznim srca in ožilja ter mišično-kostnim boleznim.

Vse to odseva v slabših rezultatih podjetja, v povečani odsotnosti z dela, v dejstvu, da bolni delavci hodijo v službo, a ne morejo delati, pa tudi v povečanem številu delovnih nezgod ter poškodb. Nezdrave socialne razmere se izražajo v pomanjkanju podpore vodstva in sodelavcev, v slabih medosebnih odnosih, diskriminaciji, nadlegovanju, grožnjah, agresivnosti in nasilju. JASNA ARKO

---