Štorkljino gnezdo na Brniku prestavili na drog

Kranjski poklicni gasilci in zaposleni na Zavodu RS za varstvo narave so danes na Spodnjem Brniku ob pomoči delavcev Elektra Gorenjska prestavili štorkljino gnezdo z opuščene žage na poseben gnezdilni drog.

BRNIK > Vsaj deset let staro in pol tone težko gnezdo se je namreč začelo nagibati in je obstajala nevarnost, da bi padlo na tla.

Kot je ob prestavitvi gnezda pojasnila Mateja Nose Marolt z Zavoda RS za varstvo narave, letno naredijo med osem in deset gnezdilnih podstavkov za električni drog. Običajno vse porabijo, največ na območju severovzhodne Slovenije, kjer je tudi štorkelj največ. V celotni Sloveniji živi nekaj več kot 200 parov štorkelj, v Evropi pa več kot 100.000.

Izkušnje kažejo, da štorklje običajno gnezdo, ki je prestavljeno na bližnji drog, dobro sprejmejo. Tudi gnezdo, ki so ga pred dvema letoma na podoben način prestavili na Mlaki pri Kranju, je štorklja sprejela in v njem imela mladiče. “Naš cilj je, da bi bilo tako tudi na Brniku, kar pa bomo videli šele konec marca ali aprila, ko se štorklje vračajo iz toplih krajev,” je pojasnila Nose Maroltova.

Na konstrukciji vrh opuščene žage so štorklje gnezdile vsaj deset let, v tem času je iz gnezda zletelo vsaj med 25 do 30 mladičev, lani pa po navedbah domačinov mladičev ni bilo. Zadnja leta se je najmanj pol tone težko gnezdo začelo nagibati in obstajala je nevarnost, da pade na tla.

Zato so se na Zavodu RS za varstvo narave skupaj s člani Društva za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije (DOPPS) odločili, da je smiselno zaradi trajne zagotovitve gnezdenja štorklje gnezdo prestaviti na novo postavljen gnezdilni drog.

Drog je priskrbel Elektro Gorenjska, nanj pa so namestili gnezdilni podstavek, ki gnezdu zagotavlja dobro oporo. Selitev, ki je trajala več ur, so izvedli kranjski poklicni gasilci, zaradi velikosti gnezda pa so ga bili primorani nekoliko odrezati, da so ga lahko namestili na podstavek.

To je že tretji gnezdilni drog na Gorenjskem, kjer je po podatkih DOPPS 11 gnezd štorklje, od tega devet še aktivnih. Populacija bele štorklje v regiji narašča. Člani društva namreč vsako leto opazijo kakšno novo gnezdo.

Zaradi relativno majhne populacije je tekmovanje za hrano majhno, gnezditveni uspeh pa kljub slabšim prehranjevalnim pogojem dober. Štorklje se namreč prehranjujejo na travnikih in ne na njivah.

Zaradi izgube primernega življenjskega prostora v srednje in zahodnoevropskih državah število belih štorkelj upada. V Sloveniji, kjer so bele štorklje zavarovana vrsta, ki jo ogrožajo predvsem pomanjkanje hrane, uničevanje travnikov, suša in trki z električnimi žicami, pa se njihovo število povečuje.

STA

---