Stopnja anketne brezposelnosti lani navzdol na devet odstotkov

Stopnja anketne brezposelnosti je lani dosegla devet odstotkov, kar je 0,7 odstotne točke manj kot leta 2014. Število delovno aktivnih prebivalcev je ostalo enako kot predlani, število brezposelnih pa se je znižalo, je danes objavil državni statistični urad.

Stopnja anketne brezposelnosti je lani dosegla devet odstotkov, kar je 0,7 odstotne točke manj kot leta 2014. Foto: STA
Stopnja anketne brezposelnosti je lani dosegla devet odstotkov, kar je 0,7 odstotne točke manj kot leta 2014. Foto: STA

LJUBLJANA > Stopnja anketne brezposelnosti je bila višja med ženskami, ustavila se je pri 10,1 odstotka. Med moškimi je bila 8,1-odstotna.

V letu 2015 je bilo v Sloveniji 917.000 delovno aktivnih prebivalcev, kar je enako kot v letu prej. Med aktivnimi prebivalci jih je bilo največ v delovnem razmerju (72 odstotkov), sledili so samozaposleni (11 odstotkov), brezposelni (devet odstotkov), pomagajoči družinski člani (štiri odstotke), zaposleni prek študentskega servisa (tri odstotke) in zaposleni prek drugih oblik dela (en odstotek).

Število brezposelnih po anketi o aktivnem in neaktivnem prebivalstvu (prej anketi o delovni sili) se znižuje od leta 2013. V letu 2015 jih je bilo 91.000 oziroma 8000 ali 8,1 odstotka manj kot v letu 2014. Stopnja brezposelnosti se je znižala s predlanskih 9,7 odstotka na devet odstotkov.

V starostni skupini 15 do 24 let je stopnja brezposelnosti dosegla 16,4 odstotka (predlani 20,5 odstotka), v starostni skupini 25 do 49 let 8,9 odstotka (9,6 odstotka), v starostni skupini od 50 do 64 let pa 7,6 odstotka (7,8 odstotka).

Stopnja brezposelnosti je bila najvišja v pomurski statistični regiji, kjer je znašala 12,5 odstotka. Sledile so podravska (11 odstotkov), zasavska (10,8 odstotka) in savinjska regija (10,4 odstotka). Najnižja stopnja je bila v Posavju (šest odstotkov) in na Gorenjskem (6,9 odstotka).

Število neaktivnih prebivalcev se je v primerjavi z letom 2014 povečalo za 6000 oseb ali 0,8 odstotka, na 750.000. Med neaktivnimi je bilo največ upokojencev (67,9 odstotka) ter dijakov in študentov (18 odstotkov).

Podatki izhajajo iz ankete, ki temelji na mednarodno usklajenih definicijah Mednarodne organizacije dela (ILO) in Eurostata.

STA


Najbolj brano