Število prvošolcev pri nas narašča

Danes se bo za okoli 174.000 učencev in 75.000 dijakov začelo novo šolsko leto. Večjih novosti ni, šolska politika se hvali predvsem z rekordnim vpisom v prvi razred v zadnjih desetih letih, saj bo danes prvič sedlo v klopi 21.807 prvošolčkov. Slovenski šolarji so po številu urnih obveznosti nekje v evropskem povprečju, pomembna pa je tudi razširitev pravice do subvencioniranja obrokov, ki pa se bo uveljavila šele po 1. januarju 2016.

Po več kot dvomesečnih počitnicah se danes začenja novo 
šolsko leto za osnovnošolce in dijake. Foto: Zdravko Primožič/Fpa
Po več kot dvomesečnih počitnicah se danes začenja novo šolsko leto za osnovnošolce in dijake. Foto: Zdravko Primožič/Fpa

LJUBLJANA > Za dijake glede na leta prej večjih posebnosti ne bo, bo pa nekaj novosti za osnovnošolce. Še največ novosti se obeta pri tujih jezikih in izbirnih predmetih. V lanskem šolskem letu je prvi tuj jezik kot obvezen predmet v drugem razredu poučevalo 61 osnovnih šol, v novem šolskem letu pa jih bo 154. Prvi tuj jezik bodo začeli poučevati tudi v 1. razredih, vendar zaenkrat kot neobvezen izbirni predmet.

V novem šolskem letu se bo nadaljevalo tudi uvajanje neobveznih izbirnih predmetov v 5. in 8. razred. Že lani je bila vključenost v neobvezne izbirne predmete v četrtem razredu kar 77-odstotna.

Slovenski otroci imajo v osnovni šoli približno 6300 ur obveznega pouka, povprečno približno 700 na leto.

Finančni rezi

Vidnejšega zmanjševanja sredstev za osnovne in srednje šole v tem šolskem letu ne bo, bodo pa osnovne šole imele na razpolago manj denarja kot v lanskem šolskem letu, saj je ministrstvo šolam znižalo sredstva za materialne stroške za skoraj 2,7 milijona evrov. Šolsko ministrstvo je sicer načrtovalo še več drugih varčevalnih ukrepov, kar je povzročilo precej razburjenja v javnosti, a je pozneje od nekaterih ukrepov odstopilo.

Zato število zaposlenih učiteljev, vodstvenih in strokovnih delavcev v osnovnih šolah od sprejetja zakona za uravnoteženje javnih financ leta 2012 upada, medtem ko v srednjih šolah upada že vsaj sedem let. V šolskem letu 2013/2014 je bilo v osnovnih šolah zaposlenih 18.803 učiteljev, vodstvenih in strokovnih delavcev, v srednjih pa 7125. Ob tem je poklic učitelja izrazito feminiziran, saj je bilo v lanskem šolskem letu v osnovnem šolstvu zaposlenih 87 odstotkov žensk, v srednjem 67 odstotkov.

Drugje imajo še več obveznega pouka

Slovenski otroci imajo v osnovni šoli okoli 6300 ur obveznega pouka, povprečno okoli 700 na leto. Obseg obveznega pouka se med državami zelo razlikuje in sega od povprečno približno 550 do 1000 ur v šolskem letu. V devetih letih obveznega šolanja imajo slovenski otroci po predmetniku obveznih v povprečju vsako leto približno 700 ur pouka (gre za 60-minutne in ne 45-minutne pedagoške ure). Najmanj, in sicer okoli 580 ur, imajo v prvem razredu, največ pa jih imajo v osmem razredu, ko je na predmetniku okoli 790 ur obveznega pouka.

V nekaterih državah predmetnik v povprečju na leto obveznega izobraževanja presega 900 ur pouka, denimo v Franciji (932) in Italiji (921). Na Danskem imajo v povprečju celo več kot 1000 ur obveznega pouka na leto. V povprečju manj kot v Sloveniji pa imajo obveznega pouka na leto v Romuniji (692), Črni gori (674), Srbiji (603) in na Hrvaškem (555).

Šolsko malico je v šolskem letu 2014/15 imelo 98 odstotkov osnovnošolcev (167.026 učencev), od tega je 56,4 odstotka učencev bilo upravičenih do brezplačne malice. Med dijaki jih je bilo nanjo prijavljenih 65 odstotkov. Medtem ko je cena malice predpisana na 0,80 evra, o cenah drugih šolskih obrokov odločajo šole, zato se te razlikujejo. Na kosilo, katerega cene se gibljejo približno 2,50 evra, je bilo prijavljenih 70,8 odstotka učencev, 13,8 odstotka med njimi ga je dobivalo brezplačno. Bodo pa kosila za nekatere učence zaradi več subvencij po novem letu cenejša. V srednjih šolah je bilo po podatkih ministrstva za izobraževanje na toplo malico, katere cena je določena na 2,42 evra, prijavljenih 49.142 dijakov (65 odstotkov vseh vpisanih).

Upad v srednjih šolah

Za srednje šole večjih sprememb v novem šolskem letu ne bo. Srednje šole se sicer že vrsto let srečujejo z upadanjem števila dijakov, posledično pa tudi zmanjševanjem števila učiteljev in drugih strokovnih delavcev. Še v šolskem letu 2003/2004 je bilo v srednje šole vpisanih nekaj več kot 103.000 dijakov, letos pa naj bi jih bilo po napovedih ministrstva le še približno 75.000.

Upad gre pripisati predvsem manjši rodnosti v letih na prelomu tisočletja. Kljub temu v srednje šole letos vstopa 700 dijakov več kot lani, in sicer 19.309.

Šole bodo morale plačevati avtorske pravice

Ministrica za izobraževanje, znanost in šport Maja Makovec Brenčič je včeraj ob opozorilih na previdnost v prometu napovedala še, da si bo prizadevala za vzpostavitev vzdržnega modela učbeniških skladov, odpreti namerava vprašanje umestitve Nacionalnega preverjanja znanja in nadaljevati s podporo profesionalnemu razvoju učiteljev in učiteljic. Odprto pa ostaja vprašanje plačevanja uporabe avtorskih del, ki jih od vrtcev, osnovnih in srednjih šol zahteva Slovenska avtorska in založniška organizacija za pravice reproduciranja (SAZOR). Če dogovor ne bo sklenjen, Sazor napoveduje, da bo za uporabo in kopiranje avtorskih del začel zaračunavati začasno tarifo, ki naj bi znašala pol evra mesečno na učenca.

Če država resno misli z izjavami, da je izobraževanje ena od prioritet razvoja slovenske države in družbe, bo jasno razvidno že ob sprejemanju državnega proračuna za leto 2016, ki je predvideno v naslednjih tednih. DENIS SABADIN


Najbolj brano