Številke se spreminjajo iz ure v uro

Slovenska policija je včeraj popoldne za krajši čas spet zaprla mejni prehod Obrežje. Po podatkih hrvaške policije je bilo včeraj popoldne v zbirnem centru v Opatovcu 2450 beguncev, približno 500 jih je center zapustilo in se odpravilo proti meji. Med begunci se je znašel tudi Srb s prepovedjo vstopa na schengensko območje. Odgovora na vprašanje, koliko beguncev bi lahko v prihodnjih dneh prišlo v Slovenijo, nima nihče.

SLOVENIJA > Včeraj nekaj pred 17. uro je po pomurski avtocesti proti Mariboru hodilo približno 50 beguncev, ki so pred tem zapustili nastanitveni center Črni les. Zaradi tega so proti Mariboru začasno zaprli pokriti vkop Močna. Mnogi vozniki so begunce z avtomobili peljali naprej, promet pa so kmalu sprostili. Proti Avstriji so se sicer pomikale manjše skupine beguncev, število pa se je iz ure v uro spreminjalo.

Včeraj so prihajale manjše skupine

V Slovenijo so včeraj prihajale manjše skupine beguncev, je na popoldanski novinarski konferenci pojasnil državni sekretar na notranjem ministrstvu Boštjan Šefic. Migracijski tok se še ni ustavil, a je težko napovedati, koliko ljudi bi lahko prišlo v Slovenijo v prihodnjih dneh. Ocene se gibljejo od manj kot 1000 do 2000 ali 3000, pravi Šefic.

V Grčijo dnevno prihaja od 4000 do 6000 ljudi, kar bi lahko pomenilo, da bodo po zahodnobalkanski poti prišli do Hrvaške in nato do Madžarske ali Slovenije.

Precej manjše število migrantov na meji so včeraj na mejnem prehodu Obrežje in v sprejemnem centru v Brežicah izkoristili za ureditev razmer, čiščenje, reorganizacijo in obnovitev zalog. Pripravljajo se namreč na morebiten prihod novih migrantov.

Šefic je poudaril, da slovenski policisti ne smejo na območje med slovensko in hrvaško mejo, t. i. nikogaršnjo zemljo, kjer se tudi zadržujejo begunci ob čakanju na vstop v državo, zato se tam lahko organizirajo zgolj humanitarne organizacije. Železniški promet s Hrvaško je bil tudi včeraj prekinjen, saj ne želijo, da bi z večjimi kompozicijami nenadzorovano pripeljali begunce v Slovenijo.

Do včeraj je v Slovenijo prišlo približno 2700 ljudi, včeraj so jih do zgodnjega popoldneva obravnavali 300. Med 30 in 40 odstotki je Sircev, ostali so povečini Iračani, Iranci in Afganistanci. Relativno veliko ljudi je na mejo prišlo brez dokumentov.

Za azil je v zadnjih dneh skupno zaprosilo 23 ljudi, vključno s tistimi 14, ki jih slovenska policija ni mogla vrniti na Madžarsko. Večinoma gre za Iračane, nekaj je tudi Irancev. Avstrija je do včeraj v Slovenijo vrnila sedem državljanov Sirije, vse ostale so sprejeli.

Na prihod morebitnega večjega števila beguncev, ki jih bo treba nastaniti, se pripravljajo tudi v nekaterih primorskih občinah. Med temi je tudi novogoriška, kjer so za vsak primer pripravljeni. Štab civilne zaščite bi lahko prostore za sprejem kakšnih 300 beguncev zagotovil v Zelenem gaju, nam je potrdil svetovalec za zaščito in reševanje na mestni občini Bogdan Zoratti.“Tu je prostora dovolj, tako zunanjega kot notranjega. Prostor je sicer le evidentiran za vsak slučaj, če pa bi ga potrebovali, ga lahko uredimo v kakšnih desetih urah,” je povedal Zoratti.

V politiki brez zdrah

Slovenska politika se za zdaj dokaj enotno odziva na vprašanje beguncev, ki pesti državo. O tem bodo poslanci jutri razpravljali na izredni seji DZ. Premier Miro Cerar še naprej zagotavlja, da Slovenija ne bo koridor in da ostaja varuh schengenske meje.

Po Cerarjevih besedah je izziv, ki ga pred Evropo predstavlja begunska kriza, eden največjih v naši sodobnejši zgodovini. Znova je poudaril, da Slovenija ne načrtuje vzpostavitve koridorja, pač pa ostaja varuh schengenske meje, pri čemer pričakuje pomoč EU.

Predsednik državnega zbora Milan Brglez pa je dramatično opozoril, da Slovenija vprašanja glede beguncev ne more razrešiti sama, pač pa je to vprašanje, ki je vezano ne samo na delovanje EU, ampak celo na njen obstoj. “Če tega vprašanja ne zna razrešiti, tudi ostala zakonodaja v EU nima nobene teže,” je bil oster. “Ker se država sooča z begunsko oziroma migrantsko krizo, je treba enotno nastopiti,” je dodal. Koliko je Slovenija pri tem v resnici politično enotna, bo pokazala jutrišnja izredna seja DZ, namenjena begunski problematiki. Sklic so zahtevali poslanci SDS in NSi, ki menijo, da v Sloveniji postajajo zelo resna vprašanja z ekonomskega, socialnega in predvsem z vidika varnosti.

Zunanji minister Karl Erjavec je povedal, da iz diplomatske konzularne mreže prihajajo pohvale. Če se bo število beguncev povečalo, pa bo treba sprejeti dodatne ukrepe, je dodal. Slovenija tako pričakuje, da bodo evropski voditelji držav jutri oblikovali izhodišča za enotno politiko do tega vprašanja, še zlasti glede financiranja tistih držav, ki varujejo zunanjo mejo EU, in tranzitnih držav. Slovenija je oboje, je spomnil. Pomoč Sloveniji je že ponudila Nemčija, minister se o tem pogovarja tudi s francoskimi oblastmi. Na srečanju zunanjih ministrov EU je predlagal vzpostavitev posebnega sklada za begunce.

Danes bo v Bruslju izredno zasedanje notranjih ministrov EU, jutri pa izredni vrh EU. Notranji ministri bodo poskušali doreči dogovor o premestitvi 120.000 beguncev, voditelji članic pa bodo razpravljali o vrsti perečih vprašanj, povezanih z begunsko krizo. Za to bo potrebno zagotoviti tudi več denarja. Prve ocene namreč kažejo, da bodo aktivnosti, povezane z begunsko krizo, Slovenijo letos stale približno 5,8 milijona evrov.

V odgovoru na vprašanje poslanca ZL Matjaža Hanžka na včerajšnji seji DZ je minister Erjavec zavrnil oceno, da naj bi bila za kršitve človekovih pravic na Bližnjem Vzhodu posredno odgovorna tudi Slovenija. Kot je poudaril, v okviru zunanje politike vedno poudarjajo miroljubno politiko in spoštovanje človekovih pravic.

Ministrica za delo, družino in socialne zadeve Anja Kopač Mrak je včeraj obiskala Center za socialno delo Krško in ocenila je, da socialne službe na terenu delujejo dobro. Enako oceno je namenila sprejemnemu centru Brežice. Ministrica za notranje zadeve Vesna Györkös Žnidar pa je ob robu obiska v Brežicah dejala, da policija ostaja v polni pripravljenosti glede morebitnih novih prihodov beguncev s Hrvaškega. Ponovno je opozorila, da je “hrvaška policija neodzivna, kar je tudi problem glede izvajanja sporazuma o izvajanju skupnih mejnih kontrol.”

Novinarji PN

---