Spor o minimalni plači

Socialni partnerji niso uspeli skleniti pogajanj o socialnem sporazumu. Zataknilo se je pri zahtevi sindikatov po postopni izločitvi dodatkov iz minimalne plače, ki ji delodajalci niso prisluhnili in zato ne bo del dokumenta.

LJUBLJANA > Pogajanja o preostalih, manj perečih vprašanjih se bodo nadaljevala v ponedeljek, parafiranje teksta bi lahko bilo v torek.

Pogajanja o socialnem sporazumu 2015-2016 so se danes vrtela predvsem okoli poglavja plače. Sindikati so vztrajali, da se v dokument zapiše zavezo k spremembam definicije minimalne plače, tako da bi se iz nje postopoma izvzelo dodatke, začenši z dodatkom za nočno delo.

Delodajalci na to niso želeli pristati. Kot je po srečanju povedal generalni sekretar Združenja delodajalcev Slovenije (ZDS) Jože Smole, bi take spremembe najbolj prizadele podjetja in panoge, ki so že zdaj v velikih težavah, in so zato “žal” nesprejemljive.

Nezadovoljni sindikati

“Sindikati smo zelo nezadovoljni. Pokazalo se je, da delodajalci želijo še naprej maksimizirati dobičke. Nimajo posluha za to, da bi delavci, ki delajo ponoči, to občutili tudi v korekciji plače,” je razočarano ugotovil predsednik Zveze svobodnih sindikatov Slovenije (ZSSS) Dušan Semolič.

Tudi ministrica za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Anja Kopač Mrak je osebno naklonjena izvzemu dodatkov, saj so delavci “težko enako stimulirani, če prejemajo enako višino plače, ne glede na to, ali delajo ponoči ali preko dneva”. Kot je ocenila po pogajanjih, dodatek za nočno delo “ni tak, da bi zrušil plačno politiko v celoti”. Kljub temu pa si želi sprememb v dogovoru vseh.

Posega v definicijo minimalne plače po današnji končni odločitvi ne bo v socialnem sporazumu, a se sindikati vendarle ne bodo vdali. Po Semoličevih besedah se bodo prisiljeni za izvzem dodatkov boriti po drugi poti. Uporabiti so pripravljeni vsa sredstva, tudi ulico. Pri tem pa ne bodo zahtevali le izvzema enega, temveč vseh dodatkov hkrati, je napovedal.

Še vedno odprto vprašanje usklajevanja plač z inflacijo in delom produktivnosti

Smole je grožnjo delojemalcev komentiral z opozorilom, da je cilj socialnega sporazuma tudi socialni mir. Opozoril je še, da lahko za korekcijo višine minimalne plače z znižanjem davkov in prispevkov poskrbi tudi država.

Kopač Mrakova medtem razume, da se bo vsak socialni partner posluževal svojih mehanizmov in poskušal z njimi doseči tudi tisto, česar v socialnem sporazumu ne bo. Ta dokument po njenih besedah ne predstavlja maksimiziranja zahtev enega ali drugega partnerja, temveč kompromise. Prav zato je vesela, ker da je teh veliko.

V poglavju plače je sicer še vedno odprto tudi vprašanje usklajevanja plač z inflacijo in delom produktivnosti. Veliko pomislekov, tako Semolič, ima predvsem vlada, ki ji usklajevanje z rastjo cen življenjskih potrebščin ne diši.

Več uspeha je pri drugem težkem poglavju, poglavju finance, saj naj bi delodajalci lahko sprejeli ponudbo vlade, da bodo dodatne obremenitve gospodarstva izpeljane le v primeru “višje sile”. “Tekst smo zelo izboljšali in se zelo zbližali,” je poudaril Smole, ki verjame, da bo čistopis prihodnjič tak, da ga bo pripravljen svetovati v potrditev organom upravljanja ZDS.

Pogajanja se bodo nadaljevala v ponedeljek, ko bodo na sporedu manj zahtevna vprašanja, med njimi usklajevanje plač. Pogajalci bi lahko besedilo parafirali na isti dan ali v torek, torej na zastavljeni rok. Sledilo bi potrjevanje dokumenta na vladi in organih organizacij, uradni podpis pa bi bil v tem primeru izveden do konca meseca.

STA

---