Sorgenfrei za Siol.net: Nisem proti drugemu tiru, a Luko Koper čaka veliko dela

Zemljepisni položaj Luke Koper je skoraj idealen, a njen položaj se lahko hitro poslabša, zato čaka Luko veliko dela, je v pogovoru za portal Siol.net povedal kandidat SDH za nadzornika upravljavca koprskega pristanišča Jürgen Sorgenfrei. Ob tem je zagotovil, da ni proti gradnji drugega tira med Koprom in Divačo.

LJUBLJANA > Jürgen Sorgenfrei, ki je med kandidati Slovenskega državnega holdinga (SDH) za nove nadzornike Luke Koper v delu javnosti dvignil največ prahu, je v pogovoru zanikal, da v Slovenijo prihaja privatizirat Luko Koper.

“V SDH so me vprašali, ali bi bil kandidat za člana nadzornega sveta Luke Koper. To je vse. Funkcijo želim opravljati v korist družbe in pristanišča. Imam 25 let izkušenj z razvojem in marketingom pristanišč po svetu,” je pojasnil.

“Geografski položaj Luke Koper je skoraj idealen”

Pri funkciji, za katero je predlagan, ga najbolj zanimata poslovni razvoj in globalna perspektiva Luke Koper. “Vem, kako razvijati trge, stike z velikimi ladjarji in povezave pristanišč z notranjostjo. V Luko Koper želim prinesti širši pogled,” je povedal in s tem povzel tudi argumente samega SDH pri njegovi kandidaturi.

Glede prihodnjega potenciala Luke Koper je zatrdil, da bo ta še naprej eden ključnih kanalov za prevoz tovora za gospodarstvo držav srednje Evrope. “Geografski položaj Luke Koper je skoraj idealen. Med vsemi pristanišči severnega Jadrana je trenutno na prvem mestu, toda njen položaj se lahko v prihodnjih letih poslabša,” je opozoril in pristavil, da konkurenca v severnem Jadranu ne spi.

Spomnil je, da v Benetkah veliko vlagajo v pristanišče, saj gradijo 2,5 milijarde evrov vreden pristaniški terminal, naložbe pa financirajo z evropskimi sredstvi. Konkurenca Luke Koper je po njegovih besedah vedno večja tudi na evropski ravni.

Trg bo vse bolj konkurenčen

Po Sorgenfreijevih besedah so dolgoročne napovedi za pristanišča slabše kot v prejšnjem desetletju, zato čaka Luko Koper veliko dela. “Okoliščine, ki so omogočile rast Luke Koper, se bodo prej ali slej spremenile,” je napovedal. Kot pristanišče v državni lasti pa se bo Luka Koper spoprijela z zasebnimi, komercializiranimi upravljavci terminalov na vedno bolj konkurenčnem trgu. Nemec je tako kot pomembno izpostavil, kako pristanišče deluje na področju trženja, in to v širši regiji, saj velika večina zabojnikov in avtomobilov, ki pridejo v Luko, ne konča v Sloveniji.

Glede študije Mednarodnega prometnega foruma pri Organizaciji za ekonomsko sodelovanje in razvoj, pri kateri je sodeloval in ki je pokazala, da investicija v drugi tir za zdaj ni ekonomsko upravičena, je odgovoril, da je bil sam pri pripravi odgovoren za koprsko pristanišče, ki ga je obravnaval z vidika razvoja.

Drugi tir dobra a draga rešitev

“Zagotovo je drugi tir najboljša rešitev za pristanišče, a gre za projekt, vreden skoraj 1,5 milijarde evrov. Če gledamo z vidika nacionalne ekonomije, je treba najti tudi način, kako ga financirati,” je dejal in dodal, da je študija iskala najboljšo rešitev s tega vidika.

Zaledni terminal v Divači, ki so ga v študiji predlagali kot alternativno rešitev za vmesno obdobje, je označil kot ustrezno rešitev za obdobje od petih do desetih let. Glede kritik tovrstnega predloga je povedal, da se lahko z dobro organizacijo dodatni čas, ki bi ga prinesel zaledni terminal, zmanjša na skoraj nič. Zaledne terminale imajo po njegovih besedah številna druga pristanišča po svetu, s takšnim terminalom pa gre lahko čez pristanišče več tovora, kar bi moralo biti tudi v interesu Luke Koper.

Trditve, da je študija negativna za Luko Koper, je zanikal. “Opažam, da se v zadnjem času oblikuje veliko število mnenj, kar je običajno,” je ugotovil. A avtorji teh mnenj po njegovem pozabljajo, da je študija ugotovila potencial Luke Koper. “Ravno zato nismo nikoli rekli, da drugega tira ni smiselno zgraditi, ampak le ponudili določene rešitve. Tudi sam osebno nisem proti gradnji drugega tira,” je zagotovil.

Na trditve, da je povezan s hamburškim pristaniščem in da bo deloval v prid njim, je odgovoril, da s pristaniščem v Hamburgu ni v ničemer povezan, ne poslovno ne osebno. Odkar je delal v hamburškem pristanišču je minilo sedem let. “Ne živim v Hamburgu. Delam za podjetje, ki ima sedež v Frankfurtu, njegovi lastniki pa so Američani,” je povedal. Ne sam ne podjetje nista od leta 2009 delala ne za pristanišče ne za mesto Hamburg, je sklenil.

STA

---