Socialna pomoč ali brezobrestni kredit?

Predlogu sprememb zakona o socialnovarstvenih prejemkih, ki bi po predlogu SDS odpravil obremenitev nepremičnin prejemnikov socialne pomoči in obveznost vračanja socialne pomoči iz dediščine njenih upravičencev, sta podporo v prvem branju napovedali le še NSi in ZL.

LJUBLJANA > Po mnenju SMC, Desus, SD in ZaAB zakon ni primeren za nadaljnjo obravnavo.

Kot je v imenu predlagatelja pojasnil poslanec SDS Marjan Pojbič, bi lahko le s predlagano spremembo dosegli, “da je socialna pomoč vredna svojega imena in ustreza načelu socialne države ter ni le brezobrestni kredit, ki ga država posodi socialno ogroženim ter se poplača iz njihovega skromnega premoženja”. Spomnil je na leta 2010 sprejeto socialno zakonodajo, ki je vračilo socialnih pomoči zavarovala s prepovedjo razpolaganja nepremičnin prejemnikov in varstveni dodatek opredelila kot socialni transfer, ki ga je po smrti treba vračati iz premoženja zapustnika. To je po njegovem mnenju poslabšalo položaj socialno najbolj ogroženih.

Socialna pravica ali kredit?

Tudi po mnenju Luke Mesca (ZL) denarna socialna pomoč in varstveni dodatek zaradi vračljivosti “nista več socialni pravici, ampak sta postala neke vrste kredita”. Opozoril je, da na slovenskem podeželju veliko ljudi živi v večjih stanovanjskih hišah, ki jim pogosto predstavljajo le strošek, njihova vrednost pa pogosto ne doseže vrednosti garsonjere v mestu. Glede navedb, da bodo ljudje zaradi odprave vračanja socialne pomoči demotivirati za delo, Mesec meni, da je v Sloveniji zelo malo ljudi, ki bi zamenjali minimalno plačo za 269 evrov socialne pomoči.

Iva Dimic (NSi) je opozorila, da se stopnja revščine pri nas od leta 2008 nezadržno povečuje in da so se številni starejši po njenih besedah odpovedali prejemanju varstvenega dodatka v strahu, da bi ostali brez nepremičnine oziroma brez zmožnosti razpolaganja z njo. Napovedala je, da bodo v NSi spremembe zakona podprli. “Odgovorni pa naj v najkrajšem času celovito uredijo področje na način, ki bo spoštoval človekovo dostojanstvo. Trenutno za to v naši državi najbolj skrbijo Karitas, Rdeči križ ter druge dobrodelne organizacije,” je dejala.

Znižanje števila prejemnikov za 78 odstotkov

Marija Bačič (SD) je spomnila, da je vlada najnujnejše pomanjkljivosti socialne zakonodaje že odpravila. Tako ni več treba vračati kratkotrajne pomoči, v primeru daljšega obdobja pa se od prejete pomoči najprej odšteje 12 najvišjih mesečnih zneskov, nato pa še ena tretjina od preostalih zneskov. Prav tako po novem velja omejitev pri varstvenem dodatku do višine dveh tretjin vrednosti prejete pomoči. Ti popravki še vedno ne pomenijo optimalne rešitve, a vlada pripravlja tudi rešitve za pomanjkljivosti, ki ostajajo, kot je tudi vprašanje zaznambe na nepremičnini, je dejala.

Na omenjene popravke je spomnila tudi Irena Grošelj Košnik (SMC) in omenila koalicijsko zavezo, da bodo prejemnike varstvenega dodatka, ki imajo v lasti nepremičnino manjše vrednosti, razbremenili prepovedi odtujitve nepremičnine. Toda po njenih besedah bi bilo nepravično, če bi država davkoplačevalski denar v obliki socialnih transferjev dodelila tudi tistim, ki niso materialno ogroženi, kar bi se izkazovalo po smrti zapustnika skozi premoženje, ki je bilo vzdrževano tudi s sredstvi socialne pomoči.

V Desus predlogu SDS niso naklonjeni. Kot je dejal Benedikt Kopmajer, gre sicer za všečno potezo, sprašuje pa se, zakaj v SDS tega niso predlagali takrat, ko so imeli v rokah škarje in platno. Opozoril je, da kljub jasno postavljenim kriterijem prihaja do številnih zlorab pri uveljavljanju tovrstnih pravic. Kopmajer se sicer strinja, da je znižanje števila prejemnikov za 78 odstotkov “alarmanten podatek”, ki terja razmislek. Spomnil pa je, da so se koalicijski partnerji zavezali, da bodo razbremenili najbolj ranljive prejemnike varstvenega dodatka.

Izvajali analize

Predlaganih sprememb ne podpirajo tudi v ZaAB. Po besedah Mirjam Bon Klanjšček SDS leta 2012, ko je bila v vladi, na takšne spremembe ni niti pomislila, ampak je z zakonom za uravnoteženje javnih financ lomastila po socialno-varstvenih prejemkih. “Zato to potezo stranke SDS ocenjujemo bolj kot populizem, in ne iskreno namero pomagati upravičencem,” je dejala. Tudi Bon Klanjščkova je spomnila na zavezo vladajoče koalicije, da razbremeni prejemnike varstvenega dodatka z nepremičnino manjše vrednosti.

Pojbič je na očitke nekaterih poslancev odgovoril, da v času Janševe vlade zakonodaje ni bilo mogoče spremeniti, ker so se izvajale analize o njenem vplivu na socialni položaj upravičencev. Ko pa so bile te narejene, je vlada izgubila mandat in s tem tudi možnost predlagati ustrezne rešitve ob večinski podpori, je dodal.

DZ bo o primernosti zakonskega predloga za nadaljnjo obravnavo odločil v petek.

STA

---