So obljube ministrstva zavajajoče?

Zagotovila ministrstva za infrastrukturo, da na določene stolpe baznih postaj GSM-R ne bo nikoli dovolilo nameščanja anten drugih komercialnih operaterjev, kar je sicer ena glavnih bojazni civilnih iniciativ, bi utegnila biti zavajajoča. Agencija za komunikacijska omrežja in storitve RS je namreč pojasnila, da bi bilo takšno omejevanje lahko v nasprotju z zakonom.

V Kanalu so s protesti dosegli, da so premaknili lokacijo bazne postaje.  Foto: Mitja Marussig
V Kanalu so s protesti dosegli, da so premaknili lokacijo bazne postaje.  Foto: Mitja Marussig

LJUBLJANA >Na ministrstvu za infrastrukturo oziroma na Direkciji RS za infrastrukturo so v zvezi z zahtevami, da se na stolpe baznih postaj GSM-R omrežja ne bo nameščalo anten drugih operaterjev (mobilne telefonije), že večkrat zagotovili, da se to ne bo zgodilo. Sistem naj tega tehnično ne bi omogočal, prav tako pa naj bi to bilo v nasprotju s pogoji črpanja evropskih sredstev, ki so jih pridobili za projekt vzpostavitve GSM-R omrežja.

Uporaba antenskih stolpov je skupna

V Zvezi ekoloških gibanj Slovenije in okoljskem gibanju Proteus, ki se zavzemata za prestavitev spornih baznih postaj, se bojijo, da gre za zavajajoča zagotovila.

Pri tem se sklicujejo na pojasnila Agencije za komunikacijska omrežja in storitve RS (Akos), na katero so naslovili vprašanje, ali bi bila zaveza ministrstva, da na določene antenske stolpe nikoli ne bodo dovolili namestitve anten drugih operaterjev, v nasprotju z zakonom o elektronskih komunikacijah.

Kot so pojasnili na agenciji, zakon določa, da mora investitor ali lastnik druge vrste gospodarske javne infrastrukture, kamor se šteje tudi železniška infrastruktura, v skladu s tehničnimi zmožnostmi operaterjem omrežij in zainteresiranim državnim organom omogočiti skupno uporabo svojih prostih zmogljivosti ob upoštevanju stroškovno naravnanih cen.

Iz tega sledi, “da bo moral investitor ali lastnik železniške infrastrukture - torej ministrstvo za infrastrukturo - dovoliti oziroma omogočiti skupno uporabo njihovih antenskih stolpov za nameščanje operaterjev elektronskih komunikacij, v kolikor je to tehnično možno”, pravijo na agenciji. In dodajajo, da bo v primeru, če se investitor in zainteresirani operater ne bosta dogovorila o sklenitvi tovrstne pogodbe in njeni vsebini, lahko na zahtevo ene od strank o zadevi odločala agencija.

Karel Lipič, predsednik Zveze ekoloških gibanj Slovenije, je za PN včeraj povedal, da so na nedavnem sestanku z ministrstvom na to že opozorili, s tem pa izvali predvsem začudenje, ne pa jasnih odgovorov. Lipič pravi, da brez pravno veljavne zaveze zato ostaja bojazen, da se bo čez čas dejansko začelo nameščanje drugih anten, ki za razliko od baznih postaj GSM-R nimajo usmerjenega sevanja.

Ministrstvo: omrežje bo zaprto

Kako odgovarjajo na pojasnila agencije, smo včeraj vprašali tudi Direkcijo RS za infrastrukturo, a odgovora še nismo prejeli.

Je pa iz dopisov, ki jih je direkcija oziroma njen sektor za železnice poslal Civilni iniciativi proti gradnji oddajnikov v naseljih Slovenije, in ki smo jih pridobili v uredništvu, razvidno njihovo pojasnilo, da sistem tehnično ne omogoča izvedbe dodatnih kapacitet in opreme, vezane na komercialno uporabo.

Zaprto GSM-R omrežje se gradi izključno za potrebe slovenskih železnic, v skladu z zahtevami za zagotavljanje varnega in neprekinjenega prometa vlakov na celotnem omrežju prog v Republiki Sloveniji. Zahteve po razpoložljivosti in dostopnosti do GSM-R omrežja so namreč zaradi zahtev ETCS nivoja 2 izredno ostre in visoke, kar je možno zagotoviti le v okviru funkcionalnega zaprtega omrežja, namenjenega izključno za uporabo v namene GSM-R komunikacije in ETCS vodenja prometa na železniških progah.

To je Republika Slovenija pojasnila tudi evropski komisiji in zagotovila, da bo vsa fiksna in mobilna oprema sistema uporabljena zgolj v namene GSM-R komunikacije in ne za komercialno uporabo in da operater nima pravice za dajanje dostopa do optičnega kabelskega omrežja tretjim osebam ali za uporabo rezerv v komercialne namene.

Tudi na tej podlagi je evropska komisija izdala odločbo o 85-odstotnem sofinanciranju projekta.

VERONIKA R. ŽENKO


Najbolj brano