Slovensko zdravstvo v krču in brez rešitev

Za dolgoročno finančno vzdržnost zdravstvenega sistema so potrebni nujni ukrepi, so se strinjali sogovorniki v razpravi o slovenskem zdravstvu, ki jo je organizirala komisija za zdravstvo pri Ameriški gospodarski zbornici v Sloveniji (AmCham). Nekdanji zdravstveni minister Dorjan Marušič je bil kritičen do sedanjih razmer.

LJUBLJANA > “Še vedno verjamem, da je naš zdravstveni sistem treba le nadgraditi, ne reformirati. Potrebujemo kontinuiteto. Od mojega mandata dalje smo imeli številne ministre za zdravje, a zdravstveni sistem se je upočasnil,” je včeraj ocenil nekdanji zdravstveni minister Dorjan Marušič.

Vse spremembe zdravstvenega sistema bi se morale uvajati s ciljem boljše dostopnosti zdravstva, meni Marušič. Kritičen je bil do predloga za ukinitev dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja, če ob tem ne predstavimo rešitev za naše težave. “To je kot otroški vrtec, predlagati ukinitev nečesa ne da bi predstavili alternativne rešitve,” je dodal.

Predsedujoči pri evropski organizaciji Health Consuper Powerhouse Arne Björnberg je opozoril na zgrešeno slovensko mnenje, da imamo pri nas bismarckov model zdravstva. “V Sloveniji imate tako imenovani Beveridgev zdravstveni sistem, kjer se zdravstvo financira iz davkov in je del zdravstva v lasti in upravi vlade, del pa zasebnega. Tak sistem se večinoma slabo obnese, dobro delujejo le v majhnih državah, kot sta Danska ali Finska, in sicer zato, ker imajo tam zelo odločne politike, ki se ne ozirajo na zdravnike, lokalne politike ali druge interesne skupine,” je pojasnil.

Predsednik zdravniške zbornice Slovenije Andrej Možina je ocenil, da je glavni razlog, da se v Sloveniji v vseh teh letih ni nič spremenilo, ideološke narave. “Potrebujemo stabilnost, konstruktiven dialog, menedžerjem je treba dati uprav-ljavska orodja,” je opozoril.

Predavatelj na ljubljanski ekonomski fakulteti Mitja Čok je predstavil svoje poglede na možne rešitve, ki jih ima Slovenija na voljo, če ukine dopolnilno zdravstveno zavarovanje - s tem bi izgubila okoli 400 milijonov evrov zdravstvenega denarja. Po njegovem mnenju bi bil možen nov davek v višini sedanjega dopolnilnega zavarovanja, torej 27 evrov mesečno na osebo, ali večji prispevki delodajalcev ali delavcev, s čimer bi celotno breme prenesli z vseh zavarovancev zgolj na delovno aktivno prebivalstvo. Tretja možnost pa je uvedba doplačila iz žepa za vsako uporabo zdravstvenih storitev. Ta doplačila bi morala biti zelo visoka, na primer 20 evrov za obisk pri zdravniku ali dva evra za vsak recept, je pojasnil. STA

---