Slovenski zapori nujno potrebujejo dodatne kadre

Število povprečno dnevno zaprtih in priprtih v slovenskih zaporih je tudi lani naraščalo in doseglo 1511, kar je za 81 več kot leto prej, je na novinarski konferenci o delu v letu 2014 pojasnil generalni direktor uprave za izvrševanje kazenskih sankcij Jože Podržaj. Kljub temu se je število zaposlenih zmanjšalo za deset, na 832.

LJUBLJANA > Za lažjo predstavo zahtevnosti dela, s katero se soočajo v upravi, je Podržaj poudaril, da so leta 1995 ob ustanovitvi uprave povprečno letno imeli zaprtih 772 ljudi, zanje je skrbelo 855 delavcev. “Kadri nam odhajajo, zaprti pa prihajajo,” je Jože Podržaj povzel stanje v upravi.

Na današnji dan je zaprtih 1518 ljudi, 1290 je obsojencev, 211 pripornikov in 17 mladoletnikov. Tudi sicer statistično glavnino zaprtih predstavljajo obsojenci, ki jih je 80 odstotkov, sledijo priporniki, nato mladoletniki in tako imenovani vikend zaporniki.

Na današnji dan je najbolj zaseden ljubljanski zapor, kar 149-odstotno. Ljubljanski zapor je po besedah Podržaja vse čas najbolj problematičen, v njem je namreč nameščen tudi pretežen del pripornikov. V Kopru je zasedenost 124,6-odstotna, v Mariboru 124-odstotna, na zaprtem oddelku zapora na Dobu pa 122,7-odstotna.

Stanje je komaj vzdržno

Kljub zasedenosti in manjšanju števila zaposlenih pa je uprava po besedah Podržaja lani delala strokovno, kakovostno in odgovorno. Težave so poskušali premagovati s premeščanjem zaprtih v manj zasedene zavode, izplačanih nadur je bilo skoraj 43.000.

Slovenski zapori še vedno ohranjajo status enega najbolj urejenih zaporskih sistemov v Evropi in tudi širše, pri nas ni čakalnih dob, saj se v zapore sprejme vse, pravi Podržaj.

A stanje je komaj vzdržno, že zdaj so na robu zmožnosti, izpostavlja Podržaj. Njihovi notranji viri so do konca izčrpani, zato je po njegovem skrajni čas, da država poskrbi za ustrezne vire in pogoje, tako kadrovske kot materialne. Za vlado so tako na upravi že pripravili gradivo, s katerim bodo zaprosili za dodatno pomoč.

Nujno bi potrebovali vsaj 12 dodatnih pravosodnih policistov, 10 strokovnih delavcev, dva pravnika in enega medicinskega tehnika, je dejal Podržaj in opozoril, da je to zgolj minimum. Prav tako jim že zdaj primanjkuje 600.000 evrov za plače, je dodal.

Polovica zapornikov kazen prestaja zaradi premoženjskih kaznivih dejanj

Oskrbni dan je lani znašal 61 evrov na obsojenca, to je 4,7 odstotka manj kot leto prej. V upravi opozarjajo, da to niso le stroški za vsakega zaprtega, ampak vsi stroški uprave, deljeni z dnevi v letu in številom zaprtih.

Med obsojenci prevladujejo moški, teh je 93,8 odstotka. Tujcev je med vsemi zaprtimi 13,5 odstotka. Večina zaprtih, 45 odstotkov, je starih med 27 in 39 let, kaže statistika v poročilu uprave. Največ ljudi prestaja manj kot enoletno zaporno kazen, 21 odstotkov je takih, ki so obsojeni na manj kot dve leti zapora. Med dve in pet let dolgo zaporno kazen prestaja 27 odstotkov zapornikov, 18 pa kazen, daljšo od petih let. Najdaljšo, 30-letno zaporno kazen je lani prestajalo 15 ljudi.

Večina zapornikov kazen prestaja zaradi premoženjskih kaznivih dejanj, teh je 52 odstotkov. Štirinajst odstotkov je zaprtih zaradi kaznivih dejanj zoper človekovo zdravje, devet zaradi kaznivih dejanj zoper življenje in telo, 5,5 odstotka pa zaradi kaznivih dejanj zoper spolno nedotakljivost.

Dve tretjini v zaprtih oddelkih

Statistika režima prestajanja kazni kaže, da sta dobri dve tretjini zapornikov nameščeni v zaprtih oddelkih, 21 v polodprtih, sedem v odprtih, pet odstotkov je vikend zapornikov.

Obsojenci so lani v 45 odstotkih kazen nastopili sami, to število tudi narašča, 26 odstotkov so jih privedli s prostosti, 29 pa iz pripora. Slaba tretjina, 31 odstotkov, je kazen lani prestala v celoti, 29 jih je bilo izpuščenih pogojno, 40 pa predčasno.

Glede povratnikov, torej zapornikov, ki so v preteklosti že bili zaprti, pripravljajo spremembe metodologije, a kot pravi Podržaj, je dejstvo, da povratniki so in vedno bodo.

Primerov pobegov iz zaprtih oddelkov lani ni bilo, kar je bolj redkost kot pravilo. Od leta 1990 je tako bilo le še v letih 2006, 2009 in 2012. V 90. letih prejšnjega stoletja so bili pobegi precej bolj pogosti, leta 1991 jih je bilo skoraj 50. Tudi samomorov lani ni bilo, so pa našteli 65 primerov samopoškodovanj in 18 poskusov samomorov.

Podržaj je spomnil, da je bila druga polovica lanskega leta v morda že pretiranem znamenju znanih zaprtih oseb, kar je dodatno obremenjevalo sistem. A prvi mož zaporov meni, da so tudi tukaj svojo funkcijo opravili odgovorno in kakovostno.

STA

---