Slovenski izvoz se krepi

Slovenija je lani po dolgih letih beležila pozitivno bilanco pri menjavi blaga s tujino. Vzrok za pozitivne podatke so izboljšane gospodarske razmere, ob tem pa je slovenski izvoz dovolj konkurenčen, da se lahko krepi, je danes na novinarski konferenci v Ljubljani poudarila namestnica generalne direktorice državnega statističnega urada Karmen Hren.

LJUBLJANA > Karmen Hren je povzela končne podatke o blagovni menjavi s tujino v letu 2014. Slovenija je v tem letu izvozila več blaga, kot ga je uvozila.

Statistični urad s podatki o menjavi blaga razpolaga od leta 1954 naprej in od takrat je bila bilanca pozitivna le v sedmih letih; nazadnje leta 1992. Če upoštevamo še storitve, je saldo v pozitivnem območju že od leta 2009.

Vzrok za pozitivne podatke so izboljšane gospodarske razmere in konkurenčnost slovenskega izvoza, je ocenila Hrenova. “Z izvozom smo prišli skozi najtežja leta, izvoz je tudi omogočil, da smo v prvi polovici dvojnega v dosegli vrh. Po kratkem upadu se znova krepi,” je pojasnila.

Lani je izvoz znašal 22.936 milijard evrov in se je glede na leto 2013 okrepil za 6,4 odstotka. Od tega je Slovenija 76,3 odstotka izvozila v države EU.

Uvoz je na drugi strani znašal 22.580 milijard evrov, kar na letni ravni pomeni 2,1-odstotno rast. Od tega je prišlo 78,2 odstotka uvoza iz držav EU.

“Izvoz je realno gledano najvišji, odkar ga merimo,” je ob tem dodala Hrenova. Uvoz pa je še vedno za dobrih sedem odstotkov nižji od rekordnega, doseženega v letu 2008.

Glede glavnih trgovinskih partneric se lani ni veliko spremenilo. Velike štiri ostajajo Nemčija, Italija, Avstrija in Hrvaška, s katerimi skupaj Slovenija ustvari približno polovico mednarodne menjave.

Statistični urad je objavil tudi podatke o številu izvoznikov in uvoznikov. Prvih je bistveno manj, kar pomeni, da je izvoz precej bolj koncentriran.

Izvoznikov je bilo v Sloveniji lani nekaj več kot 22.000, na letni ravni je bilo zabeleženo štiriodstotno povečanje. Uvoznikov pa je bilo približno 51.000, lani je njihovo število poraslo za 11 odstotkov. K temu je pomembno vplival vstop Hrvaške v EU.

Pozitivni trendi se nadaljujejo tudi letos, kažejo danes objavljeni podatki statističnega urada. V prvem četrtletju 2015 je celotno gospodarstvo v transakcijah s tujino ustvarilo presežek v višini 604,6 milijona evrov ali 6,8 odstotka bruto domačega proizvoda (BDP).

Slovensko gospodarstvo beleži visok presežek že več četrtletij, prehod od četrtletij oziroma let s primanjkljaji do let z visokimi presežki pa se je začel z letom 2010. V vseh letih je presežek temeljil na menjavi blaga in storitev s tujino, izpostavljajo statistiki.

Tako je bilo tudi v prvem četrtletju 2015; presežek na računu blaga in storitev je bil 772,7 milijona evrov ali 8,7 odstotka BDP. Na presežek s tujino so v tem obdobju pozitivno vplivali še transferji kapitala, medtem ko je bil vpliv primarnih dohodkov in tekočih transferjev negativen.

Stopnja investiranja nefinančnih družb je znašala 23,9 odstotka, stopnja varčevanja gospodinjstev pa 18,4 odstotka, še navaja statistični urad.

STA

---