Slovenski gospodarstveniki veseli dogovora o iranskem jedrskem programu

Torkov zgodovinski sporazum o iranskem jedrskem programu, ki predvideva odpravo sankcij proti Iranu, je razveselil tudi slovenske gospodarstvenike. Priložnosti na iranskem trgu se odpirajo v industriji, logistiki, turizmu in energetiki. Gospodarstveniki se zavedajo, da gre za zahteven trg, a so na izziv pripravljeni.

LJUBLJANA > Generalni direktor Gospodarske zbornice Slovenije Samo Hribar Milič je ob robu današnje ustanovne seje strateške skupine Slovenija 5.0 dejal, da smo Iran doslej precej zanemarjali, tudi diplomatsko in politično. “Ocenjujem, da je bila velika napaka, ker smo pred dvema letoma in pol zaprli veleposlaništvo v Iranu,” je povedal.

Gre za zelo velik trg, na katerem je Slovenija še vedno poznana s svojimi izdelki, predvsem industrijskimi. Možnosti se odpirajo tudi v logistiki, turizmu in energetiki. “Slovenska podjetja so sposobna izkoristiti priložnosti na iranskem trgu, vendar je nujna tudi diplomatska otoplitev teh odnosov in čimprejšnja vzpostavitev veleposlaništva v Teheranu,” je opozoril.

Dobre reference iz časa Jugoslavije

Poslovanje z Iranom je v zadnjih letih sicer teklo ves čas. “Podjetja so delala z Iranom na primer prek Turčije, Armenije in Indije, kar je te posle otežilo. Z otoplitvijo odnosov bi posli potekali direktno, kar pomeni večjo konkurenčno sposobnost in hitrejše poslovanje,” je pojasnil.

Prvi mož Rika Janez Škrabec je dejal, da so se na ta trenutek pripravljali, zato skupaj z nekaterimi podjetji že snujejo predstavništvo v Teheranu, ki bo ustanovljeno v teh dneh. Priložnosti za Riko vidi predvsem v energetiki, ekologiji in dobavi tehnološke opreme.

“Ocenjujem, da ima Slovenija na tem trgu še iz časa Jugoslavije dobre reference. Seveda si ne obetam, da bo to lahka naloga, je pa zagotovo zanimiv izziv,” je povedal.

Prvi mož Steklarne Hrastnik Andrej Božič je dejal, da že več let izvažajo v Iran - v dobrih in slabih časih. Steklo je namreč v Iranu zelo priljubljeno, saj praktično vse proizvode, od čaja do kave, servirajo v steklenih izdelkih. “To je naš tradicionalni in dober trg,” je dejal.

Zaradi sankcij, zmanjšanja kupne moči in krize se je promet v Iranu zmanjševal. “Že lani smo upali, da bo sprejet dogovor. Zaradi tega bo več naftnih prihodkov, uvoz pa bo lažji,” je pojasnil Božič, ki si od dogovora obeta precej večji promet.

Iran zanimiv tudi za proizvajalce vozil

Sporazuma je vesel tudi direktor Slovenskega avtomobilskega grozda Dušan Bušen. Iran je bil že doslej pomemben trg za nekatera podjetja iz grozda. “Ne pričakujemo sicer kratkoročnih, ampak predvsem srednje- in dolgoročne učinke za podjetja, ki jih ta trg zanima,” je povedal.

Trenutno je po njegovem mnenju težko napovedati, kakšen bo izplen podjetij, je pa ocenil, da je iranski trg zelo zanimiv, še posebej v primeru, ko se določeni trgi zaprejo. “Ker se rusko-ukrajinska kriza še podaljšuje, bi lahko bil iranski trg zanimiva alternativa,” je povedal.

Na iranskem trgu delujejo lokalni in tuji proizvajalci vozil, s katerimi slovenska podjetja že dolgo sodelujejo. “Naša podjetja so bila v Iranu tudi s svojimi lastnimi podjetji, ki so uspešno delovala,” je dejal in dodal, da so v krizi določena podjetja ta trg zapustila.

Doseženi dogovor o iranskem jedrskem programu vključuje dolgoročni načrt Irana z dogovorjenimi omejitvami njegovega jedrskega programa ter v zameno obsežno odpravo vseh sankcij, ki jih je proti Iranu uvedel Varnostni svet ZN, kot tudi drugih nacionalnih in multilateralnih sankcij na področjih, kot so trgovina, tehnologija, finance in energija.

Blagovna menjava med Iranom in Slovenijo ni po letu 2002 nikoli presegla 100 milijonov evrov. Lani je dosegla nekaj manj kot 22 milijonov evrov, leta 2011 pa denimo 96,6 milijona evrov.

STA

---