Slovenski čebelarji pozivajo svet: Skrbimo za čebele!

20. maj naj bo svetovni dan čebel. Tako predlaga Slovenska čebelarska zveza, podpirajo jo društva, slovenska vlada, mnoge druge države in celo svetovna čebelarska organizacija Apimondia. Pot do priznanja pri OZN pa bo trajala še dve leti. Čebelarji danes pobudo predstavljajo po številnih krajih Primorske.

PRIMORSKA > Od žuželk in njihovega opraševanja je odvisnih 70 odstotkov rastlinskih vrst, ki jih uporabljamo za prehrano, to pomeni, da je od čebel odvisna vsaka tretja žlica naše hrane. Da bi se bolj zavedali pomena, ki ga imajo čebele za življenje, razmnoževanje rastlin in hrano, je Slovenska čebelarska zveza lani jeseni začela kampanjo za razglasitev 20. maja, rojstnega dne začetnika modernega čebelarstva Antona Janše, za svetovni dan čebel.

“Doseči hočemo, da se vsi ljudje zavedo, da je treba paziti na čebele. Svetovna čebelarska organizacija je predlog potrdila soglasno. To je priznanje številnim generacijam slovenskih čebelarjev. Podprli so nas zaradi naše tradicije, naše organiziranosti, ki je najboljša na svetu; imamo čebelarske krožke, ki jih nimajo nikjer drugod,” pravi predsednik Čebelarske zveze Slovenije Boštjan Noč, ki s predstavniki čebelarskih društev predstavlja pobudo po Primorski. Čebelarska krožka in učna čebelnjaka imajo na primer v osnovnih šolah v Dekanih in Marezigah, kjer pridelujejo svoj med, pomagala pa ju je postaviti koprska občina, je povedal predsednik Obalnega čebelarskega društva Milan Brčin. Iz Kopra so se predstavniki čebelarske zveze nato odpravili še k drugim primorskim društvom in županom v Ilirsko Bistrico, Sežano, Vipavo, Neblo, Šempeter in Novo Gorico.

Svetovni dan čebel naj bi obeleževali 20. maja - tega dne leta 1734 se je v Breznici na Gorenjskem rodil Anton Janša, najbolj znan slovenski čebelar. Velja za začetnika modernega čebelarstva, deloval je kot prvi učitelj čebelarstva na cesarskem dvoru na Dunaju. Napisal e dve pomembni knjigi Razpravo o rojenju čebel in Popolni nauk o čebelarstvu. Umrl je leta 1773, po njegovi smrti pa je Marija Terezija izdala odlok, po katerem so morali vsi čebelarski učitelji upoštevati znanje iz njegovih knjig.

Čaka pa jih še dolga pot do OZN. “Realno je pričakovati, da bo OZN pobudo obravnavala septembra 2017. Do takrat pa je treba prepričati 194 držav, da podprejo predlog. Uspel bo, če ne bo odvisen od lobiranja; ta beseda pri čebelah ne pride v poštev. Če ne bomo znali prepričati ljudi, da so čebele pomembne, nam lobiranje nič ne pomaga,” pravi Boštjan Noč.

Pripombe nekaterih, da naj bi si za razglasitev svetovnega dneva čebel prizadevali, da bi s tem promovirali čebelje pridelke in jih lažje prodajali, pa zavrača: “Sporočilo niso čebelji izdelki, prodamo jih lažje kot ohranimo čebele. Sporočilo je, da rabimo čebele, da moramo paziti nanje, da moramo manj škropiti oziroma to početi, ko so v panjih, da moramo saditi medovite rastline.” Tako so čebelarji tudi predstavnike občin, ki so jih danes sprejeli, pozvali, naj v mestnih parkih sadijo lipe, kostanje in javorje namesto tujih vrst. S sajenjem primernih rastlin lahko čebelam pomagajo tudi drugi - tako da na balkon in vrtove sadijo medovite vrste, na primer meto, žajbelj, sivko, šetraj, materino dušico, na polje pa ajdo, deteljo, sončnice ...

HR

---