Slovenska glasba bo v etru tudi čez dan

Radijske postaje bodo po novem zavezane k predvajanju slovenske glasbe tudi v dnevnem času. Takšna prisila, zapisana v medijskem zakonu, je več mesecev burila duhove tako med glasbeniki kot med lastniki in uredniki radijskih postaj. Poslanci so ji naklonjeni zlasti z argumentom, da je treba varovati slovenski jezik. Zakon bodo dokončno potrdili v četrtek.

LJUBLJANA > Po več mesecih prerekanj o tem, kaj je slovenska glasba in ali je treba z zakonom zahtevati njeno predvajanje v dnevnem času, so poslanci včeraj v drugem branju potrdili novelo zakona o medijih, ki določa obvezo predvajanja slovenske glasbe med 6. in 19. uro. Zakon bodo poslanci dokončno potrdili v četrtek.

V bran kulturi in jeziku

Celodnevni delež slovenske glasbe na radijskih postajah bo ostal nespremenjen; slovenska glasba bo morala na komercialnih radijskih postajah predstavljati najmanj 20 odstotkov vse dnevno predvajane glasbe, na javni RTV pa najmanj 40 odstotkov. Novost, ki jo prinaša novela zakona o medijih, je, da bo moral radio med 6. in 19. uro predvajati najmanj 60 odstotkov celodnevnega deleža slovenske glasbe. Doslej v zakonu o medijih ni bilo nikakršnih določil, ki bi radijske postaje silila, naj slovensko glasbo predvajajo tudi podnevi in ne le ponoči, ko ljudje spijo.

Z obvezo, da morajo radijske postaje slovensko glasbo predvajati skozi ves dan, želijo na ministrstvu za kulturo po besedah ministrice Julijane Bizjak Mlakar“zagotoviti zaščito in promocijo slovenske glasbene ustvarjalnosti in slovenskega jezika ter spodbujati slovensko kulturno in nacionalno identiteto.” Za spodbujanje nove produkcije bi bile radijske postaje po novem obvezane predvajati določen delež glasbe, ki ni starejša od dveh let.

Novela zakona o medijih se nanaša tudi na regulacijo sovražnega govora v komentarjih spletnih medijev. Novela določa, da je za pripravo pravil komentiranja odgovoren izdajatelj medija. Novela določa tudi rok vložitve zahteve za objavo popravka. Tega bi bilo možno zahtevati v 30 dneh od dneva, ko je zainteresirana oseba izvedela za objavo obvestila, vendar najpozneje v treh mesecih od same objave.

Kaj pa kakovost?

Tej nameri ministrstva včeraj, ko je DZ opravil drugo branje novele zakona, ni nasprotovala nobena poslanska skupina, vseeno pa v opoziciji niso bili prepričani, da bodo kvote dosegle pravi namen. V NSi tako ministrstvu predlagajo, naj predvajanje slovenske glasbe raje spodbuja z nagrajevanjem medijev, ki predvaja to glasbo. “Ministrstvo naj preko javnih razpisov za medijske vsebine ali podelitev frekvenc določi, da so tisti mediji, ki predvajajo več ali veliko slovenske glasbe, zaradi tega bolje točkovani in imajo zaradi tega pri dodeljevanju sredstev prednost,” je dejala njihova poslanka Iva Dimic.

V ZL in poslanski skupini nepovezani poslancev so se bolj kot o količini vprašali o kakovosti predvajane slovenske glasbe in se zavzeli za to, da bi ministrstvo bolj spodbujalo produkcijo dobre glasbe. “Izvajalec ima lahko spričevalo iz tako imenovane slovenskosti, pa je njegova glasba lahko povsem prazna in je v najboljšem primeru zvočna kulisa, v najslabšem primeru pa zvočna motnja,” je opozorila poslanka ZL Violeta Tomić. Izpostavila je tudi strah, da bo etre zapolnila le glasba komercialno najbolj zanimivih izvajalcev in avtorjev ter glasba, ki sledi okusu telefonskega anketiranja.

Nepovezana poslanka Mirjam Bon Klanjšček je opozorila, da rešitev ne more biti samo v kvotah. “Nujno potrebujemo tudi spodbude za glasbene ustvarjalce, ki bodo te kvote zapolnjevali,” meni poslanka. Zaradi tega bi moralo ministrstvo ponuditi celovite rešitve; od spodbud tistim programom, ki podpirajo ustvarjanje kakovostne glasbe, do podpore koncertom, glasbenemu založništvu in mednarodnemu sodelovanju. JANA KREBELJ

---