Sloveniji je do sedaj ponudilo pomoč 17 držav

Četrtek je bil za vse, ki sodelujejo pri obvladovanju begunske krize in oskrbi beguncev, eden najbolj napornih dni, saj je v Slovenijo vstopilo skoraj 10.000 ljudi, je na novinarski konferenci dejal državni sekretar na notranjem ministrstvu Boštjan Šefic. Stroški begunske krize do konca oktobra so znašali med 5,5 in šest milijonov evrov.

LJUBLJANA > V teh urah bomo dosegli tudi številko 200.000 beguncev, naj bi pa se pritok ljudi naslednji teden nekoliko umiril.

Boštjan Šefic je zato poudaril, da so ob velikih naporih pristojnih dosegli, da je tako velik prehod ljudi imel minimalni vpliv na življenje v Sloveniji z izjemo najbolj obremenjenih okolij. Zato se je ponovno zahvalil vsem obmejnim občinam in njenim prebivalcem, pa tudi vsem, ki sodelujejo pri oskrbi prebežnikov.

Danes do poldneva je v Slovenijo vstopilo 4300 ljudi. Med ljudmi, ki so v drugem begunskem valu vstopili v Slovenijo, je približno polovica moških, polovica pa žensk in otrok, je pojasnil Šefic. Povprečno je na dan aktiviranih 1000 policistov, te dni jim pomaga tudi več sto policistov iz drugih evropskih držav. Danes je na terenu tudi 447 vojakov.

V povprečju je na terenu dnevno tudi med 300 in 600 ljudi, ki delujejo pod okriljem civilne zaščite. Za zdaj je aktiviranih 160 zaposlenih prek javnih del, novi se bodo v sistem vključevali prihodnji teden. V soboto pride v Slovenijo tudi poljska bolnišnica s Češke Role 1, z njo prihajajo tudi zdravniki, ki bodo zamenjali tiste z mariborskega območja. Ti so namreč že precej utrujeni.

Kot je povedal poveljnik civilne zaščite Srečko Šestan, so v slabem mesecu, kolikor že traja drugi begunski val, razdelili več kot 100.000 kosov topljenega sira, marmelad, čokoladnega namaza, plastenk vode in ribjih konzerv. Vojska skuha povprečno 4000 obrokov dnevno.

Doslej je po njegovih besedah Sloveniji ponudilo pomoč 17 držav ali organizacij, večino ponudb je Slovenija tudi sprejela. Zavrnila je le del ponudbe Francije za 120 šotorov, ker niso bili primerni.

Na Šentilju so v teh dneh uredili še dodaten prostor za nudenje medicinske pomoči, je nadaljeval Šestan, urejajo tudi pokrit prostor, kjer bodo lahko migranti čakali na “nikogaršnji zemlji” med Slovenijo in Avstrijo pri Šentilju.

Ureditvena dela so potekala tudi na nastanitvenem objektu v Vrhniki, kjer so postavili notranjo varovalno ograjo, poskrbeli za ogrevanje s štirimi puhalniki toplega zraka, začasni razvodni sistem za vodo in zunanjo razsvetljavo.

Šefic je napovedal, da bo Slovenija v tednu dni pripravila in nato v Bruselj poslala končni predlog, koliko beguncev bo sprejela v okviru premestitev. Kot je napovedal, bo v danih razmerah njihovo število morda nekaj manjše od prvotnih načrtov.

Ponovil je, da morebitno vračanje migrantov v Slovenijo ne pride v poštev. “Glede na to, da so vse države sprejemale ta val migrantov brez omejitev, ne pride v poštev naknadno spreminjanje pravil igre,” je dejal. Poleg tega je prva točka vstopa migrantov v schengensko območje Grčija, popolnoma jasno pa je tudi, da migranti v Slovenijo prehajajo iz Hrvaške.

Z danes postavljenimi ovirami na slovensko-hrvaški meji bodo te po Šefičevih besedah postavljene na 12 do 14 kilometrih. Pri tem je ponovil, da Slovenija s postavitvijo začasnih tehničnih ovir na meji v nobenem primeru ne določa državne meje.

Po njegovih besedah so ovire postavljene na območju, ki ga v celoti nadzoruje Slovenija, seveda pa ne gredo po sami črti, ampak tam, kjer na najboljši možni način sledijo konfiguracijo terena in potrebam, ki jih narekujejo migracijski tokovi. Izognili pa so se vsem točkam, kjer bi lahko bilo nestrinjanje Hrvaške upravičeno. Odgovor na protestno noto Zagreba je v pripravi in ga je danes obravnavala vlada.

O odločitvi norveške vlade o spremembi zakonodaje, da bodo prosilce za azil iz tako imenovanih varnih držav lahko zavrnili že na meji, je Šefic dejal, da gre v tem primeru za prosilce mednarodne zaščite. Teh je pri nas približno 90, z njimi nima težav, nekaj drugega pa so tranzitni migranti.

Je pa državni sekretar spomnil, da tudi Slovenija pripravlja spremembe azilne zakonodaje. Delovni osnutek predloga zakona o mednarodni zaščiti predvideva pospešitev nekaterih postopkov, kar so načrtovali že pred krizo. Do predlaganih možnosti pa se mora zdaj najprej opredeliti vlada.

STA

---