Slovenija računa na evropski denar za drugi tir

Slovenija zelo resno računa na vlaganja v drugi tir v sklopu 315-milijardnega naložbenega načrta za Evropo, je danes v Bruslju poudaril minister za infrastrukturo Peter Gašperšič.

BRUSELJ > Sicer je predlagala več infrastrukturnih projektov v skupni investicijski vrednosti štirih milijard evrov, zasebne vlagatelje naj bi privabljala s koncesijami.

Slovenija je po besedah Petra Gašperšiča za financiranje v sklopu novega evropskega naložbenega načrta v prihodnjih treh letih predlagala vse infrastrukturne projekte, ki jih želi sicer financirati z evropskimi sredstvi v finančnem obdobju 2014-2020.

Gašperšič: Na investicijo v drugi tir zelo resno računamo

To so železniški projekti na baltsko-jadranskem koridorju, vključno z drugim tirom, in druge posodobitve železniškega omrežja, na primer proga Pragersko-Hodoš, proga Zidani Most-Celje in ljubljansko prometno vozlišče.

Predlagala je tudi avtocestne projekte, na primer odsek Draženci-Gruškovje, drugo cev karavanškega predora, projekte tretje razvojne osi, tako na severnem kot na južnem delu, ter projekte izgradnje hidroelektrarn na srednji Savi.

Minister je med naštetimi izpostavil drugi tir: “Na investicijo v drugi tir zelo resno računamo ... tudi pripravljena je do te faze, da bi bila hitro izvedljiva.”

Za drugi tir sedaj pripravljajo investicijski načrt, v katerem bodo skušali doreči finančno konstrukcijo. To bi omogočilo prijavo vloge za črpanje evropskega denarja iz instrumenta za povezovanje Evrope v februarju prihodnje leto.

Drugi tir bi bil po ministrovih besedah nato zrel za zelo hitro nadaljevanje operativnih aktivnosti; gradbeno dovoljenje se pričakuje konec naslednjega leta, začetek gradnje v letu 2016.

Skupna investicijska vrednost infrastrukturnih projektov, ki jih je predlagala Slovenija, je približno štiri milijarde evrov: približno 1,5 milijarde za železnice, približno 1,5 milijarde za tretjo razvojno os, preostalo pa za energetsko učinkovitost.

Minister računa na zagon približno milijarde evrov naložb

Minister si v sklopu naložbenega načrta obeta zagon približno milijarde evrov naložb. “Če dosežemo 400 ali 500 milijonov evrov investicij na leto, je to za poganjanje gospodarske rasti z investicijami na področju infrastrukture že kar lep dosežek,” je ocenil.

V primeru drugega tira bodo poskušali po Gašperšičevem mnenju finančno konstrukcijo najprej sestaviti z domačimi podjetji, zlasti s Slovenskimi železnicami in Luko Koper, če ne bodo uspešni, pa bodo pripravili razpis za tuje vlagatelje.

Kot možnost pritegnitve tujih vlagateljev je minister navedel podelitev koncesije za tretji pomol Luke Koper, v primeru hidroelektrarne na srednji Savi, za katero je koncesija že podeljena, pa možnost vlaganj v družbe, ki imajo koncesije.

Avtoceste so po ministrovih besedah svoja zgodba. O možnosti privatizacije Družbe za avtoceste v Republiki Sloveniji (Dars) Gašperšič meni, da se Sloveniji za zdaj ne splača razmišljati o prodaji Darsa.

Vlaganja v prometni sektor v sklopu novega naložbenega načrta so bila glavna tema današnjega zasedanja ministrov EU za promet, ki so poudarili, da je promet pomembno gonilo gospodarske rasti, zato so nujna vlaganja v ta sektor z velikimi naložbenimi potrebami.

Violeta Bulc: Projekte bodo predlagale članice

V tem kontekstu so obravnavali tudi vmesno poročilo, ki vključuje nabor projektov vzdolž evropskih koridorjev, ki bi jih lahko financirali v sklopu novega naložbenega načrta. Ta nabor projektov je le ponazoritev namena in ni nikakor zavezujoč ali dokončen.

Komisarka za promet Violeta Bulc je v torek naštela nekaj projektov s seznama, na primer baltsko železnico med Varšavo in Tallinnom. Med ponazoritvenimi projekti je po navedbah virov pri EU tudi poglabljanje plovnega kanala v pristanišču v Kopru.

Tudi Bulčeva je danes poudarila, da so to le ponazoritveni primeri, ki so jih izbrali strokovnjaki, in da bodo projekte predlagale članice. Ob tem je znova izpostavila, da je za uspeh naložbenega načrta ključna dobra priprava projektov.

STA

---