Slovenija odšteva ure do prihoda reke migrantov

Slovenija bi, če bi se nenadoma povečal pritok migrantov, takoj nastanila nekaj tisoč ljudi, sprejemne centre ob meji s Hrvaško pa vzpostavila v nekaj urah, pravijo pristojni. Zdaj res že lahko govorimo o urah, ki nas ločijo do morebitne preusmeritve begunske poti. Madžarska danes uvaja drakonske kazni za migrante, Nemčija in Avstrija pa vračata mejni nadzor.

LJUBLJANA > Odločitev Nemčije, da znova uvede mejni nadzor na svojih mejah, je sprožila domino efekt. Nemčiji sledijo Češka, Slovaška, Poljska, pa tudi Avstrija, ki je še do včeraj zavračala to možnost.

Bo Slovenija sledila Nemčiji in Avstriji?

Odločitve teh držav za ponovni mejni nadzor ob hkratni odločitvi Madžarske, da začne z današnjim dnem strogo kaznovati nezakonito prehajanje meje - migrantom, ki bi mejo prestopili nezakonito, grozijo do tri leta zapora, če bi ob tem povzročili materialno škodo, torej poškodovali ograjo, pa do petih let - postavlja v neugoden položaj tudi Slovenijo. Po vseh pričakovanjih bi se balkanska migrantska pot zdaj lahko preusmerila na našo južno mejo, od tod naprej pa bi migranti ostali pred zaprtimi vrati držav, v katere želijo.

Bo mejo zapirala tudi Slovenija? O tem je preuranjeno govoriti, je včeraj v Bruslju dejala ministrica za notranje zadeve (MNZ) Vesna Györkös Žnidar. Za zdaj Slovenija natančno spremlja dogajanje v sosednjih državah in ustrezno prilagaja svoje dejavnosti, je pojasnjevala. Odločitvi Nemčije in Avstrije za začasno uvedbo nadzora na meji po ministričinih besedah včeraj še nista vplivali na razmere v Sloveniji.

Oprema že potuje na teren

Če bi se migrantska pot hitro preusmerila, bi v Sloveniji lahko takoj nastanili nekaj tisoč ljudi, je včeraj pojasnil državni sekretar na MNZ Boštjan Šefic. Za ljudi, ki ne bi prosili za azil, hkrati pa jih zaradi vojne ne bi bilo mogoče vrniti v njihove države, je do zdaj zagotovljenih 2000 postelj na različnih lokacijah, 3000 oseb pa bi lahko Slovenija sprejela v šotorskih naseljih. Na MNZ še vedno vabijo podjetja in zasebnike, ki bi lahko za te namene državi posodili svoje postelje.

Če bi v Slovenijo hkrati prišlo zelo veliko ljudi, bi bil to “velik izziv”, priznava državni sekretar. Na ministrstvu so predvideli postavitev šestih sprejemnih centrov, ki bi stali tam, kjer bi se v praksi pokazalo, da prebežniki dejansko prestopajo mejo. S sprejemnih centrov bi jih odpeljali v azilni dom, center za tujce ali pa v nastanitvene centre.

Na MNZ predvidevajo, da bi migranti v državo vstopali zlasti v Pomurju, Podravju in Posavju, zato tam načrtujejo sprejemne centre v Brežicah, Lendavi, Gradu ni Podlehniku. Sprejemni center bi lahko stal tudi v Črnomlju in Ilirski Bistrici.

Natančne lokacije bodo v teh dneh še pregledali, danes ali jutri pa nanje dostavili tudi potrebno opremo. Vendar pa sprejemnih centrov še ne bodo dokončno vzpostavili, saj bodo počakali na to, kako se bodo migracijski tokovi vzpostavili v praksi. “Sprejemne centre je za osnovno delovanje mogoče vzpostaviti v nekaj urah,” je včeraj pojasnil Šefic.

S prošnjo za pojasnila z lokalne ravni smo se obrnili tudi na bistriškega župana Emila Rojca, a je bil po več telefonskih klicih svojim občanom pripravljen dati le naslednji odgovor: “Za Primorske novice ne dajem izjav. Prosim, ne kličite več.”

Romun v kombiju peljal 21 ljudi

V zadnjih dneh so sicer policisti v Slovenji obravnavali dva skupini migrantov, ki so mejo prestopili ilegalno. V prvem primeru je šlo za 14 Sircev, za katere so sprožili postopke vračanja na Madžarsko, drugo skupino pa so v soboto na Šentilju odkrili delavci Darsa, ko so ustavili romunski kombi brez vinjete. Romun je v kombiju prevažal 21 državljanov Irana in Afganistana. Nihče od migrantov ni zaprosil za mednarodno zaščito, zato so jih, tako kot prvo skupino Sircev, nastanili v postojnskem centru za tujce in sprožili postopke vračanja.

Slovenija za zdaj ravna po veljavnih predpisih, je o vračanju na Madžarsko, od koder prihajajo poročila o nehumanem ravnanju z migranti, povedal državni sekretar MNZ Boštjan Šefic. “Naša naloga je, da v prvi vrsti poskrbimo za tiste, ki prihajajo z vojnih žarišč, kjer je vprašanje preživetja,” je dejal in zagotovil, da tistih pribežnikov, ki prihajajo z območij, kjer divja vojna, Slovenija ne bo vračala.

JANA KREBELJ

---