Slovenija o tožbi družine Karađorđević ni prejela uradne informacije

Slovenija o tožbi družine Karađorđević pred Evropskim sodiščem za človekove pravice glede dvorca Brdo pri Kranju še ni prejela uradne informacije, je sporočila visoka predstavnica za nasledstvo Ana Polak Petrič. A kot poudarja, ni nujno, da jo sploh bo, saj zgolj majhno število tožb prestane test dopustnosti pred sodiščem.

LJUBLJANA > Srbski mediji so v sredo poročali, da je princesa Jelisaveta Karađorđević vložila tožbo proti Sloveniji na sodišču v Strasbourgu, v kateri zahteva vrnitev dvorca Brdo pri Kranju in pripadajočih zemljišč oziroma izplačilo odškodnine.

Kot je sporočila visoka predstavnica za nasledstvo, vsebine vloge še ni mogoče komentirati, saj Slovenija o tožbi doslej iz sodišča še ni prejela uradne informacije. Tudi če je bila tožba pred sodišče res vložena, to ne pomeni nujno, da bo sodišče Slovenijo sploh obvestilo. “Pomembno je vedeti, da zgolj majhno število tožb prestane test dopustnosti pred sodiščem. Šele tedaj so vlade držav pozvane, da predstavijo svoj pogled na vsebino tožbe,” je zapisala.

Posestvo Brdo je bilo v letih od 1935 do 1941 v lasti kneza Pavla Karađorđevića, ki je najprej kupil dvorec, nato pa je od okoliških kmetov v letih od 1936 do 1939 postopno dokupoval še zemljišča in posestvo zaokrožil v celoto, kakršna je še danes. Leta 1947 so Brdo nacionalizirali in od takrat je državno. Družina Karađorđević je po sprejetju zakona o denacionalizaciji na upravno enoto vložila denacionalizacijski zahtevek.

Postopek odločanja o dopustnosti bo po njenih besedah v tem primeru zelo pomemben. Družina Karađorđević je namreč pred slovenskimi sodišči v zadnjih 25 letih začela več postopkov, osnovanih na različnih pravih podlagah, vendar so bile njene zahteve zavrnjene na vseh instancah, prav tako je bila neuspešna pred ustavnim sodiščem, je poudarila.

Že leta 2005 je poleg tega sodišče za človekove pravice v Strasbourgu tožbo, ki jo je družina Karađorđević vložila proti Sloveniji, razglasilo za nedopustno. Sodišče ni našlo kršitev, odločitev je dokončna, družina Karađorđević pa očitno želi obiti to odločitev z novo tožbo, je zapisala Ana Polak Petrič, ki dodaja, da je za zastopanje Slovenije pred sodiščem pristojno državno pravobranilstvo.

Kot je še dodala, se je Grad Brdo v času od druge svetovne vojne bistveno spremenil, med drugim s štirimi temeljitimi obnovami v letih 1951, 1957, 1962 in 1975. Tudi posest, ki pripada gradu, se je v tem času povečala za skoraj osemkrat - od 66 na 472 hektarjev. “Te investicije orisujejo pomen, ki ga Slovenija daje gradu Brdo v kontekstu njegove kulturne in naravne dediščine,” je zapisala.

STA

---