Slovenija naj bi na morju dobila vse. Hrvaška: Gre za škandal.
Slovenija
22. 07. 2015, 11.32
, posodobljeno: 01. 11. 2017, 11.32
Slovenski član arbitražnega sodišča Jernej Sekolec je o podrobnostih z zaupnih razprav predsednika sodišča Gilberta Guillaumea in ostalih sodnikov obveščal slovensko zunanje ministrstvo, med drugim tudi o tem, da je Slovenija na morju dobila vse, kar je hotela, poroča danes Večernji list. Izpostavlja, da gre za mednarodni škandal.
Naslovnica današnjega zagrebškega časnika. Foto: Vir: Vecernji.Hr
ZAGREB
> Sekolec naj bi o vseh zaupnih zadevah z arbitražnega sodišča telefonsko obveščal slovensko agentko na tem sodišču Simono Drenik, s katero sta nato oblikovala taktiko vplivanja na ostale sodnike, trdi zagrebški časnik in dodaja, da ima transkripte njunih pogovorov s 5. novembra 2014 in 11. januarja letos.
Hrvaška zunanja ministrica Vesna Pusić je danes v Zagrebu dejala, da bodo preverili navedbe, ki jih je danes objavil časnik Večernji list. Če se bo izkazalo, da so navedbe resnične, bo to drastično spremenilo stanje glede arbitražnega postopka, je na izredni novinarski konferenci dejala Pusićeva. Sicer pa se, kot je še povedala Pusićeva, danes z Erjavcem ni slišala, saj gre, kot je dejala, za obnašanje sodišča.
Guillaume: Slovenci na morju dobili vse, kar so hoteli
Sekolec naj bi novembra lani poklical Drenikovo in se pritožil, da je meja na kopnem "še odprta" ter da ni zadovoljen s potekom razprave. Kot je povedal, naj bi Guillaume med premorom za kavo na eni od razprav dejal, da ni treba več toliko pritiskati, saj so "Slovenci na morju dobili vse, kar so hoteli".
Slovenski član sodišča je slovenski diplomatki še povedal, da bo razmejitvena črta v Piranskem zalivu verjetno potekala od ustja Dragonje naravnost do meje z Italijo ter da bo Slovenija dobila 75 ali 66 odstotkov Piranskega zaliva, navaja časnik. V pogovoru nista omenjala, ali gre za staro korito Dragonje ali kanal svetega Odorika.
"To je bil čas, ko sta obe strani že predstavili svoje memorandume in protimemorandume, v katerih sta izpostavili svoje zahteve in predstavili dokumente, na katerih temeljijo njune trditve. Bila je končana tudi ustna razprava, na kateri so predstavniki obeh držav pojasnili svoja stališča, in sodniki so nadaljevali zaupne pogovore in razprave z namenom, da sprejmejo končno odločitev o meji na morju in kopnem," opozarja časnik.
Spominja, da so glede na arbitražni sporazum med Hrvaško in Slovenijo člani arbitražnega sodišča neodvisni in nepristranski, ne glede na to iz katere države prihajajo, njihovi pogovori pa zaupni. Sekolec in Drenikova sta nastopala enotno ter ne kot nepristranski sodnik in stranka v postopku, dodaja.
Hrvaški arbitražni sodnik vztrajal na režimu svobodne plovbe
Med drugim je Sekolec Drenikovo še obvestil, da je hrvaški arbitražni sodnik Budislav Vukas vztrajal na režimu svobodne plovbe za slovenske ladje skozi hrvaško morje do Piranskega zaliva ter da je bil glavni sodnik Guillaume navdušen nad sporazumom Drnovšek-Račan.
Drenikova naj bi mu naročila, naj bo osredotočen zgolj na nekaj spornih točk ob kopenski meji, kot so protipoplavni nasipi na Muri, območje vasi Brezovec in soline.
Sekolec pa ni bil tako popustljiv glede kopenske meje kot Drenikova, ki je bila zadovoljna z razmejitvijo na morju, saj je to najpomembneje za Slovenijo. Zato je slovenski sodnik od Drenikove zahteval, da mu zagotovi "strelivo", s katerimi je želel vplivati na sodnike tudi glede kopenske meje, poroča časnik.
"Z Ljubljano se je dogovarjal o strategiji, kako vplivati na sodnike v primeru meje na kopnem. Zahteval je tudi, da zberejo dodatne dokumente, ki jih je predstavil kot svoje zapiske, saj ni bilo več možno dodajati novih dokazov, potem ko sta obe strani predstavile vse argumente." navaja časnik, ki je primeru namenil kar štiri uvodne strani današnje izdaje.
Med drugim naj bi se z Drenikovo srečala tudi v Ljubljani, ko je domnevno prekopirala zahtevane dokumente ne Sekolčev računalnik. Dogovorila sta se, da bo Sekolec med zasebno večerjo pri enem od sodnikov, Brunu Simmu, poskusil vplivati na ugodno rešitev za Slovenijo glede meje na kopnem, še piše časnik.
Prva ugibanja o možnih nepravilnostih pri arbitraži so se pojavila marca letos
Ravnanje, kakršno je Sekolčevo, odstopa od običajnega obnašanja na arbitraži, ki jo Hrvaška drago plačuje - zaenkrat z denarjem, možno pa je, da jo bo tudi z ozemljem, poudarja Večerni list in dodaja, da navedbe o Sekolcu in Drenikovi ogrožajo celotni arbitražni postopek.
Prva ugibanja o možnih nepravilnostih pri arbitraži so se pojavila marca letos, ko se je slovenski zunanji minister Karl Erjavec skliceval na neuradne informacije in dejal, da bo Slovenija dobila izhod na odprto morje, kar bi pomenilo, da bo sodišče odločilo v prid Ljubljane, spominja časnik.
Hrvaška je zahtevala, da arbitražno sodišče in slovenska stran odgovorita, ali je obstajala komunikacija med sodiščem in Slovenijo. Iz Haaga so odgovorili, da je interna preiskava pokazala, da uhajanja informacij ni bilo. "Transkripti pogovorov Sekolca in Drenikove to zanikajo," piše časnik in spominja še, da je beograjski časnik Blic že poročal, da je Hrvaška izgubila Piranski zaliv zaradi nedovoljene komunikacije med Slovenci in sodniki.
Arbitražno sodišče je napovedalo, da bo odločitev v sporu o meji med državama objavilo decembra. Odločitev bo dokončna in obvezujoča za obe strani v postopku.
STA