Slovenija mora vrniti skoraj milijon kmetijskih evrov

Evropska komisija je izdala sklep, s katerim od 20 članic EU zahteva vračilo 374,3 milijona evrov za ukrepe skupne kmetijske politike. Slovenija mora vrniti 833.000 evrov. Med drugim tudi zato, ker primera živali, ki ji je manjkala ena od obeh ušesnih znamk, ni obravnavala kot kršitev in teh neskladij ni sankcionirala.

BRUSELJ > Predlagana dvoodstotna finančna korekcija za Slovenijo se nanaša na pomanjkljivosti v sistemu navzkrižne skladnosti v letih 2012, 2013 in 2014 in na izplačila vseh zahtevkov zbirnih vlog za ta leta. Obveznost Slovenije temelji temelji na ugotovitvah revizorjev Evropske komisije, ki so v novembru 2014 izvedli revizijo sistema navzkrižne skladnosti v Sloveniji, so sporočili iz Agencije za kmetijske trge in razvoj podeželja.

Denar morajo vrniti tudi Španija, Slovaška, Romunija, Belgija in Madžarska

S tokratnim sklepom je Evropska komisija zaradi pomanjkljivosti na področju navzkrižne skladnosti izrekla finančne korekcije šestim članicam unije v skupni višini 21,8 milijonov evrov. Poleg Slovenije bodo morale denar vrniti še Španija (10,2 milijona evrov), Slovaška (5,4 milijona evrov), Romunija (tri milijone evrov), Belgija (1,9 milijona evrov) in Madžarska (0,5 milijona evrov).

Pomanjkljivosti so bile ugotovljene na področju implementacije nekaterih predpisanih zahtev ravnanja, ki se nanašajo na ohranjanje prosto živečih ptic in na dobrobit živali ter na področju sankcioniranja nekaterih kršitev v primerih nepopolnega označevanja živali.

Kršitve v zvezi z označevanjem živali, ohranjanjem ptic, s prostori za živali in kakovostjo hrane

Komisija Sloveniji očita pomanjkljivosti na področju sankcioniranja v primeru kršitev v zvezi z označevanjem živali. Slovenija v letih 2012-2014 primerov, kjer je pri živali manjkala le ena od obeh ušesnih znamk, ni obravnavala kot kršitev in teh neskladij ni sankcionirala. Sankcije je uporabila le v primeru, ko sta živali manjkali obe ušesni znamki.

Po mnenju evropskih revizorjev Slovenija v nacionalni zakonodaji, ki je takrat urejala sistem navzkrižne skladnosti, prav tako ni imela ustrezno zapisanih pravil za preverjanje ohranjanja prosto živečih ptic in varstvo njihovih gnezd in jajc.

Premalo natančno definirane naj bi bile tudi posamezne predpisane zahteve za dobrobit telet, prašičev in rejnih živali. Posledično so manjkali posamezni kontrolni elementi za pregled ustreznosti prostorov za nastanitev živali in materialov za gradnjo teh prostorov ter kontrolni elementi za kontrolo ustreznosti in kakovosti hrane za živali.

Argumenti Slovenije niso zalegli

Komisija argumentov Slovenije, da je zahteve, na katere se nanašajo revizorske ugotovitve, kontrolirala v sklopu drugih kontrolnih točk, ni sprejela. Ni upoštevala niti, da so bile zahteve na področju ohranjanja prosto živečih ptic zaradi splošno ugotovljene težavnosti praktičnega izvajanja na ravni EU v novem programskem obdobju izključene iz pravil o navzkrižni skladnosti.

Slovenija je očitane neskladnosti na področju navzkrižne skladnosti že odpravila. Vseeno ji bodo v višini finančne korekcije zmanjšana izplačila iz evropskega proračuna v letu 2017, kar pa ne bo vplivalo na višino dodeljenih plačil kmetom v prihodnosti, saj bo razlika pokrita iz nacionalnega proračuna. Zaradi ugotovljenih nepravilnosti prejemnikom tudi ne bo treba vračati že prejetega denarja.

Največ denarja so doslej morale vrniti Francija, Italija in Velika Britanija

V vseh članicah EU so revizorji do zdaj izvedli 72 revizij navzkrižne skladnosti, katerih rezultat so bili finančni popravki, in sicer v skupni višini 711,5 milijona evrov. Največ denarja na podlagi vseh finančnih korekcij za navzkrižno skladnost je do zdaj morala vrniti Francija, kar 289 milijonov evrov, sledita Italija (103,6 milijona evrov) in Velika Britanija (58,8 milijona evrov).

Sloveniji sta bili do zdaj na tej podlagi izrečeni dve finančni korekciji v skupni višini tri milijone evrov, to je 2,17 milijona evrov v 2014 in tokratnih 0,83 milijona evrov.

Pravila o navzkrižni skladnosti predstavljajo predpisane zahteve ravnanja in standarde s področja okolja, podnebnih sprememb in dobrega stanja kmetijskih zemljišč, javnega zdravja, zdravja živali in rastlin ter dobrobiti živali. Poleg prispevka k razvoju trajnostnega kmetijstva je njihov cilj tudi zagotavljanje življenja v čistejšem, bolj zdravem in vsem živim bitjem prijaznejšem okolju.

STA

---