Slovenija je uvedla nadzor meje

Slovenija je opolnoči uvedla začasni mejni nadzor na meji z Madžarsko, nadzor na zunanji schengenski meji s Hrvaško pa bo izvajala dosledno. Enako pričakuje od Hrvaške, kjer se je notranjemu ministru včeraj zareklo, da nameravata Hrvaška in Slovenija vzpostaviti varne koridorje za prehod migrantov proti severu. To ne drži, poudarja ministrica za notranje zadeve Vesna Györkös Žnidar.

LJUBLJANA > Po Nemčiji, Avstriji, Češki, Slovaški in Poljski je opolnoči nadzor na svoji notranji schengenski meji uvedla še Slovenija. Gre za začasni ukrep, ki bo veljal na meji z Madžarsko, kjer je obtičalo na tisoče migrantov, ki zdaj iščejo pot proti severu.

Pravočasna priprava na naval

“Ne gre za napad na schengen, ampak za ukrep pravočasne priprave na morebitni naval,” odločitev o ponovni uvedbi nadzora na to mejo utemeljuje ministrica za notranje zadeve Vesna Györkös Žnidar. Slovenija hoče s tem večjim nadzorom notranje meje osebam, ki bi v državo vseeno vstopile na nezakonit način, zagotoviti dostojno obravnavo, policistom olajšati delo, državljanom Slovenije pa zagotoviti varnost. “Nenazadnje moramo storiti vse, da se izognemo resnemu ogrožanju javnega reda in notranje varnosti,” je dejala ministrica.

Nadzor bo trajal, dokler EU ne bo našla enotnega odgovora na nastale razmere, je pred tem pojasnjeval premier Miro Cerar.

Po tistem, ko je Madžarska v torej poostrila nadzor svoje meje s Srbijo in za nezakonito prestopanje meje uvedla stroge kazni, se je migrantska pot včeraj ponoči že preusmerila proti Hrvaški.

Hrvaška bi jih pošiljala naprej

Na Hrvaško je do zgodnjega večera prek meje s Srbijo vstopilo vstopilo že 900 migrantov. Hrvaške oblasti poudarjajo, da imajo zanje pripravljene potrebne kapacitete, a po drugi strani je hrvaški premier Zoran Milanović včeraj v parlamentu dejal, da bodo beguncem dovolili tudi prost prehod prek svoje države. Potrdil je, da je Hrvaška pripravljena sprejeti begunce ne glede na njihovo vero ali barvo kože ter jih usmerjati “tja, kamor si želijo”.

Pričakovati je, da bodo migranti danes, jutri že na meji s Slovenijo, kjer pa je pogled na dogajanje nekoliko drugačen. Slovenija na meji s Hrvaško napoveduje dosledno izvajanje evropske zakonodaje, torej tudi zavračanje oseb, ki ne bodo zaprosile za azil in ne bodo prihajale iz držav, kjer je ogroženo njihovo življenje. Takšno ravnanje Slovenija pričakuje tudi od Hrvaške, je poudarila ministrica in zanikala, da se je včeraj s hrvaškim kolegom Rankom Ostojićem dogovarjala o vzpostavitvi varnih koridorjev, prek katerih bi Slovenija in Hrvaška migrante prepeljali na prag Avstrije. Takšna napoved je že razburila Avstrijce.

Vztrajati moramo pri tem, da vsaka država, tudi Hrvaška, izpolnjuje svoje pravne obveznosti, poudarja ministrica. “Vsaka država članica mora izpolnjevati svoje obveznosti po pravnem redu, kajti samo tako lahko sistem deluje. Če ena država ne izpolnjuje obveznosti, se sistem tudi po drugih državah podira kot domine.”

Ne kaže, da bi se tok usmeril proti Italiji

Meja med Slovenijo in Hrvaško je zunanja meja schengena in kot taka že ves čas pod budnim očesom, poudarjata ministrica in generalni direktor Policije Marjan Fank.

Ker je včeraj zvečer tudi Avstrija uvedla začasni nadzor na meji s Slovenijo, bi migranti po prihodu v Slovenijo lahko zdaj ostali pred vprašanjem, kako naprej. Bi utegnili iskati pot proti Italiji in od tam na sever? “Trenutne varnostne ocene ne kažejo na to, da bi se tokovi usmerili proti Italiji,” pojasnjuje Fank. V preteklosti so policisti zaznali skupine, ki so šle v Italijo, a med njimi ni bilo državljanov Sirije, ki jih je v trenutnem migrantskem toku največ. “Zaznali smo državljane Bangladeša, Pakistana in drugih držav, katerih cilj ni bila Nemčija in Skandinavija, ampak Francija, Velika Britanija, Italija,” pojasnjuje Fank.

Da migranti zaradi zapiranja meja in ponovnega uvajanja mejnega nadzora na notranjih mejah EU iščejo vedno nove poti do svojih ciljih držav, potrjujejo tudi podatki iz Litve. Tam so v zadnjih dneh zabeležili povečano število ilegalnih prehodov meje. Migranti se želijo Litvo le prečkati na poti do Skandinavije.

Izredni vrh EU

Izredne razmere v številnih evropskih državah in nove napovedi uvajanja začasnega nadzora na mejah kličejo k usklajenemu odgovoru znotraj EU. Po neuradnih informacijah naj bi prihodnjo v sredo v Bruslju potekal izredni vrh EU o begunski krizi. Voditelji članic unije naj bi razpravljali o nadaljnjih korakih, zlasti o finančnem vidiku soočanja z begunsko krizo, o krepitvi pristopa za obravnavo beguncev, imenovanega “hot spots” in o odnosih s Turčijo.

Država z zunanjo scgengensko mejo lahko sicer pri soočanju z izjemnimi tokovi beguncev od EU dobi podporo tudi v obliki nujne finančne pomoči in v okviru Frontexovih sil za hitro posredovanje na mejah, za kar mora sama zaprositi.

Na voljo je tudi mehanizem za civilno zaščito, namenjen pomoči članicam pri soočanju s posledicami naravnih nesreč. Članica lahko v primeru potrebe po humanitarni pomoči beguncem prav tako zaprosi za sprožitev tega mehanizma.

JANA KREBELJ, STA

---