Slovenija in Hrvaška naj bi končno dobili mejo

V novem letu naj bi bil končno znan potek meje med Slovenijo in Hrvaško. Določilo ga bo arbitražno sodišče, po pričakovanjih že v prvi polovici leta. S tem naj bi bilo vendarle zaprto vprašanje, ki je odnose med državama obremenjevalo od osamosvojitve.

LJUBLJANA > V letu 2014 je arbitražni proces, ki se je začel leta 2009 s sklenitvijo arbitražnega sporazuma, prišel do točke, ko se čaka le še na odločitev petih arbitrov. V skladu z arbitražnim sporazumom naj bi jo sprejeli brez odlašanja in brez ločenih mnenj.

Lani sta Slovenija in Hrvaška opravili zahtevno ustno obravnavo pred arbitri. Potekala je od 2. do 13. junija v Haagu na sedežu Stalnega arbitražnega sodišča. V skladu z arbitražnim sporazumom je bila zaupne narave, čeprav si je Slovenija prizadevala, da bi bila javna.

A s tem predlogom zaradi nestrinjanja Zagreba ni uspela. Je pa uspela s predlogom o tretjem krogu pisne faze postopka za razjasnitev še nekaterih dejstev, ki so bila uporabljena v drugem pisnem krogu, ko sta morali državi odgovoriti na prvotna stališča in zahtevke.

Sodbo pričakujejo v prvi polovici leta

Slovenska (so)agentka v arbitraži Simona Drenik je kot pomemben dosežek izpostavila, da je sodišče po koncu ustne faze objavilo tudi vsebinski povzetek obravnave, čeprav še med samo obravnavo med državama ni bilo soglasja o tem.

Sodišče je pripravilo tudi uraden transkript celotne ustne obravnave, ki sta ga državi uskladili julija. Po besedah Drenikove obsega približno 1150 strani. “Vsaka stran je imela na voljo 18 ur zagovora in oboji smo ta čas izkoristili praktično v celoti.” Transkript sicer ostaja zaupen, a bi se državi morda lahko dogovorili za njegovo objavo skupaj z razsodbo. Konkretnih pogovorov v tej smeri sicer še ni bilo, je pojasnila Drenikova.

Po koncu ustne obravnave se je aktivna udeležba obeh držav zaključila. Drugih stikov razen s sekretariatom sodišča ni bilo, je povedala. “Razen tega, da je Slovenija sodišče obvestila o incidentih v Piranskem zalivu v začetku jeseni in se zavzela za spoštovanje statusa quo, kakršen je bil 25. junija 1991 in kot se je spoštoval še do pred kratkim,” je dodala.

Kdaj bo sodba objavljena, je po besedah Drenikove nemogoče napovedati. Po pričakovanjih naj bi to zgodilo v “prvi polovici leta 2015”, kar sicer lahko pomeni tudi julija. Običajno je, da sta stranki nekaj dni prej obveščeni vsaj o datumu objave, ni pa nujno, da sta obveščeni tudi o vsebini razsodbe, poudarja slovenska agentka.

Poseben izziv je meja na kopnem

Glavni interes Slovenije je sicer, da arbitražno sodišče določi, kje je stik Slovenije z mednarodnimi vodami. Drenikova je prepričana, da to pomeni “teritorialni oziroma geografski stik”, saj bi morebitna določitev zgolj režima “neškodljivega ali tranzitnega prehoda” pomenila, da sodišče ni izpolnilo naloge, ki mu jo nalaga arbitražni sporazum. To je Slovenija dala sodišču večkrat jasno vedeti.

Hrvaška temu nasprotuje in je na ustni obravnavi zatrjevala, da beseda “junction” iz arbitražnega sporazuma ne pomeni, da ima Slovenija “teritorialni stik” z odprtim morjem, ampak le “morski dostop, komunikacijo”.

Poseben zalogaj za arbitre bo določitev poteka okoli 670 kilometrov dolge meje na kopnem, pri čemer Drenikova pričakuje podrobno opredelitev, da bi bilo čim manj možnosti za nesoglasja in dodatne interpretacije.

Če bodo opredelitve meje ohlapnejše, se morda lahko še zaprosi sodišče za dodatna pojasnila, vendar bo načeloma njegovo delo z objavo razsodbe končano. Če bo prišlo med Slovenijo in Hrvaško do novih nesoglasij glede interpretacije, jih bo treba reševati dvostransko ali morda spet sodno.

“Prav zato arbitražni sporazum določa, da naj bi razsodba predstavljala dokončno rešitev spora o meji in jaz to razumem kot napotilo sodišču, da mora dovolj natančno določiti mejo, ne samo na morju, ampak tudi na kopnem,” je povedala Drenikova.

Evidence niso enotne

Po razsodbi bosta imeli državi v skladu z arbitražnim sporazumom pol leta časa, da “ukreneta vse potrebno za njeno izvajanje, vključno s spremembo nacionalne zakonodaje, če je to potrebno”. Kot pojasnjuje Drenikova, “gre predvsem zato, da se v naslednjih šestih mesecih na državnem ozemlju, kot ga določi arbitražno sodišče, potem izvaja polno pristojnost”, ne pa nujno za popolno uskladitev vseh aktov, posebej evidenc.

Določene priprave na to že potekajo, “zlasti v smeri identifikacije in seznanitve relevantnih organov, ki bodo v to vključeni”. “Vedeti moramo, da so zakoni lahko s področja različnih ministrstev. Na eni strani imamo zakonodajno raven, na drugi podzakonsko raven, na tretji pa še evidence oziroma njihovo uskladitev.”

Ker evidence ne v Sloveniji ne na Hrvaškem niso enotne, bo to verjetno trajalo precej dlje kot pol leta. Ustanoviti bo treba tudi dvostransko demarkacijsko komisijo, ki se bo potem v naslednjih letih ukvarjala s tehničnimi vidiki demarkacije mejne črte na kopnem, torej označevanjem mejnikov. To bi lahko trajalo tudi do deset let, še opozarja Drenikova.

STA

---