Slovenija ima za ribištvo na voljo 32,6 milijona evrov

Slovenija je v okviru operativnega programa za razvoj ribištva 2007-2013 izplačala 26,7 milijona evrov, od tega 19,9 milijona iz evropskega sklada za ribištvo. Vodja direktorata za ribištvo Jošt Jakša je poudaril, da je preteklo obdobje majhnemu ribiškemu sektorju prineslo veliko dodane vrednosti. Novi razpisi bodo objavljeni junija.

Otvoritev ribiškega pristanišča v Strunjanu Foto: Zdravko Primožič/Fpa
Otvoritev ribiškega pristanišča v Strunjanu Foto: Zdravko Primožič/Fpa

LJUBLJANA > Minister za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Dejan Židan je na današnji novinarski konferenci v Ljubljani med naložbami, ki so bile v minulem obdobju sofinancirane z nepovratnimi sredstvi iz evropskega in državnega proračuna, med drugim izpostavil za 112 ton večjo letno proizvodno kapaciteto za vzrejo rib v sladkovodnem ribogoju.

Zgradili dva nova ribogojna obrata

Kot je naštel, so se ob tem proizvodne kapacitete v predelovalni industriji povečale za 946 ton na leto, proizvodne kapacitete za vzrejo morskih organizmov pa so se povečale za 1811 ton letno. Z nepovratnimi sredstvi sta bila v Sloveniji v okviru preteklega operativnega programa po besedah Židana zgrajena dva nova ribogojna obrata, eden v sladkovodnem in eden v morskem ribogoju.

Obnovili ribiška pristanišča v Kopru, Izoli, Piranu in Strunjanu

Za predelavo ribjih proizvodov je bil zgrajen en nov predelovalni obrat, 13 pa so jih posodobili. Obnovljena so bila tudi štiri ribiška pristanišča v Kopru, Izoli, Piranu in Strunjanu.

Generalni direktor direktorat za gozdarstvo, lovstvo in ribištvo na ministrstvu Jakša je poudaril, da so s pomočjo programa utrdili nacionalni ponos, tisto, kar nas "od nekdaj uvršča med pomorske narode".

Židan je dodal, da smo zdaj v novi perspektivi, v okviru katere ima Slovenija na voljo 32,6 milijona evrov, od tega nekaj manj kot 25 milijonov evropskega denarja.

"V tem obdobju bomo sledili trem ciljem, in sicer povečanju konkurenčnosti podjetij iz ribiškega sektorja, drugi cilj je ohranjanje varstva okolja in bolj učinkovita raba naravnih virov, tretji cilj pa je povezan z zaposlovanjem," je pojasnil.

Junija prva dva razpisa

Židan je predstavil tudi terminski načrt razpisov v 2017 iz novega evropskega sklada za pomorstvo in ribištvo v finančni perspektivi 2014-2020. Kot je pojasnil bodo štirje razpisi objavljeni junija in julija v skupni vrednosti 12,1 milijona evrov. Ob tem je poudaril, da je povprečno sofinanciranje polovično, kar pomeni, da gre za investicijski zagon v višini 24 milijonov evrov.

"Prva dva razpisa bosta objavljena junija, in sicer bo prvi namenjen investicijam v ribiška pristanišča, drugi bo namenjen za naložbe v sladkovodno in morsko akvakulturo. Tretji razpis bo v juliju, namenjen pa bo okoljski akvakulturi, v juliju pa bo še razpis, ki bo namenjen predelavi ribiških proizvodov," je dejal minister. Upravičence je pozval, naj se na razpise pravočasno pripravijo in ob objavi na njih tudi kandidirajo.

Novinarske konference so se udeležili tudi predstavniki ribiškega sektorja, ki so v minulem obdobju uspešno črpali sredstva.

Karmen Pines iz piranske občinske uprave je predstavila rezultate posodobitve strunjanskega pristanišča v vrednosti dobrih 972.000 evrov, od česa so dobili slabih 655.000 evrov evropskih sredstev. Kot je pojasnila so med drugim uredili nove priveze, utrdili robove, uredili skladiščne prostore za shranjevanje ribiške opreme.

Podjetje Delamaris je medtem na razpisih pridobilo 3,5 milijona evrov za sicer sedemmilijonsko investicijo. Kot je pojasnil direktor Delamaris Kal Aleksander Debevec, so proizvodnjo halo preselili na Kal, kjer so povečali tako obseg kot kakovost proizvodnje, obenem ima podjetje za slab milijon več prihodkov od prodaje lani kot leta 2014.

Dušan Jesenšek je medtem predstavil projekt Faronika ribiške družine Tolmin. Skupna vrednost investicije v ribogojnico na Tolminki s servisno-predelovalnim objektom je bila vredna 2,4 milijona evrov, od tega so dobili 1,3 milijona nepovratnih sredstev. S pomočjo nove investicije lahko v Tolminu vzrejajo nove vrste rib ter prodirajo na nove trge. Vsi trije so se strinjali, da brez črpanja nepovratnih sredstev investicije ne bi bile mogoče.

STA


Najbolj brano