Slovenija bo priznala Palestino

Odbor DZ za zunanjo politiko (OZP) včeraj ni podprl predloga Združene levice o takojšnjem priznanju Palestine, je pa sprejel alternativni predlog SMC, da odbor “od vlade zahteva, da ob upoštevanju vseh vidikov in učinkov državnemu zboru predloži sklep o priznanju Palestine”.

Odbor DZ za zunanjo politiko včeraj  ni podprl predloga Združene levice o takojšnjem priznanju Palestine, je pa sprejel alternativni predlog SMC. Foto: STA
Odbor DZ za zunanjo politiko včeraj ni podprl predloga Združene levice o takojšnjem priznanju Palestine, je pa sprejel alternativni predlog SMC. Foto: STA

LJUBLJANA > Roka, do kdaj naj bi vlada to storila, pa ne zahteva.

Prvotni predlog Združene levice, da bi Slovenija že zdaj priznala Palestino kot neodvisno in samostojno državo oziroma da bi ta predlog romal naprej pred celotni državni zbor, sta na koncu podprla le poslanec predlagateljev Matej Tašner Vatovec in poslanec stranke ZaAB Peter Vilfan.

Ker je bila tako vlada na nek način izvzeta, je zunanji minister Karl Erjavec predlagal, da poslanci to dejanje priznanja palestinske državnosti podprejo šele, ko bo to predlagala vlada. Tak je bil potem vsebinsko tudi predlog največje parlamentarne stranke, SMC, ki ga je na koncu podprlo 12 članov OZP, tudi T. Vatovec in Vilfan, proti pa so bili štirje člani iz vrst SDS.

Roka še ni

Predlog SMC je sicer sestavljen iz treh sklepov. Prvi nalaga vladi, da DZ predloži sklep o priznanju Palestine. V razpravi se je sicer pokazal predvsem problem, da pri tem sklepu ni navedenega roka, a kot je opozoril predsednik DZ Milan Brglez je povsem v rokah DZ, kako bo nadaljeval spremljanje tega vprašanja.

Z drugim sklepom OZP poziva vlado, da “nadaljuje z vsemi aktivnostmi, ki bodo med članicami EU pri delu institucij EU ter mednarodnih in regionalnih organizacij kar najbolj učinkovito prispevale k uskladitvi stališč glede priznanja Palestine kot neodvisne in suverene države”.

OZP tudi poziva vlado, da v prihodnosti “zavzema pozitivno stališče do prizadevanj Palestine za članstvo v mednarodnih organizacijah in njihovih agencijah”. To naj bi pomenilo, da če bo Palestina zaprosila za članstvo v kaki mednarodni organizaciji, jo Slovenija podpre, je pojasnil Brglez.

Tretji sklep pa je pravzaprav “ugotovitveni”, da se je OZP seznanil z aktualnim stanjem bližnjevzhodnega mirovnega procesa, vlado pa še poziva k aktivnemu prizadevanju “v naporih mednarodne skupnosti, še posebej EU za dosego sporazuma v mirovnem procesu med Izraelom in Palestino, v okviru katerega bi prišlo tudi do medsebojnega priznanja obeh držav”.

Precejšnja naklonjenost priznanju državnosti Palestine

V razpravi se je sicer pokazala precejšnja naklonjenost priznanju državnosti Palestine. Preko svojega zunanjepolitičnega svetovalca jo je podprl tudi predsednik Borut Pahor. Erjavec pa je pojasnil, da so temu naklonjeni tudi na vladi, kar da je pokazala četrtkova razprava na seji vlade. A vseeno je poslancem predlagal, da upoštevajo dosedanjo prakso priznavanja držav in počakajo na ustrezen predlog vlade.

“Treba je preučiti številne vidike, tudi glede naše vloge v Evropski uniji, kjer želijo, da proces priznanja ne bi potekal anarhično,” je dejal minister in pozval k iskanju najširšega soglasja, tako na domači ravni kot na ravni EU.

Na seji je sodelovalo tudi večje število povabljenih iz civilne družbe, pa tudi evropska poslanca Tanja Fajon (S&D/SD) in Ivo Vajgl (Alde/Desus). V njihovih nagovorih poslancem je bilo slišati zgolj pozive k priznanju palestinske državnosti, saj da bo to korak proti miru in reševanju bližnjevzhodnega konflikta, ko bo Palestina s statusom države dobila vsaj večjo pogajalsko moč.

Tudi Erjavec se je strinjal, da cilj ni le priznanje Palestine, ampak da se doseže dolgoročna rešitev bližnjevzhodnega konflikta. Menil je, da je mirovni proces trenutno mrtev, dejanja Izraela - zlasti širjenje naselbin na zasedenih ozemljih - pa ne pomagajo pri iskanju rešitve.

Brezpogojnemu priznanju nasprotovala SDS

Brezpogojnemu priznanju je nasprotovala le SDS. Predsednik stranke Janez Janša je opozoril, da palestinsko gibanje Hamas poziva k uničenju Izraela in da si ne prizadeva za miroljubno reševanje konflikta, ampak poziva k sveti vojni, džihadu.

Opozoril je, da je Hamas vodilna sila med Palestinci, tudi med ljudstvom, zato priznanje Palestine, ki ne priznava svoje sosede - Izraela - in poziva k njegovemu uničenju, ni mogoč. “Tisti, ki ima realno moč, je Hamas,” je opozoril Janša.

Na tej točki je Janši ugovarjal Vajgl, da Hamas vlada samo na območju Gaze. “Hamas se krepi, ker se mirovni proces ne premakne nikamor,” je poudaril. “Hamas še vedno ni Palestina in še ni najmočnejša sila. Lahko pa to postane,” je še dodal Vajgl.

Vajglovim besedam sicer potrjujejo tudi ugotovitve javnomnenjske raziskave Jeruzalemskega centra za medije in komunikacije in sklada Friedricha Eberta iz oktobra letos, da so letošnji spopadi sicer okrepili položaj Hamasa, a je zaupanje v gibanje Fatah še vedno večje; podpora Hamasu je na celotnih palestinskih območjih okoli 25-odstotna, kaže raziskava. Aprila, pred spopadi, pa je bila na slabih 17 odstotkih.

Palestino je doslej priznalo 135 držav, med njimi tudi devet članic EU, zadnja med njimi Švedska.

Na koncu je minister Erjavec izrazil zadovoljstvo, da OZP ni podprl neposrednega priznanja palestinske državnosti, ampak naložil vladi, da pripravi tak akt. Ni sicer želel napovedovati, kdaj naj bi do tega prišlo, je pa napovedal, da si bo kot minister prizadeval, da bo do tega prišlo čimprej.

V DZ bo prišla Federica Mogherini

“Sedaj je na vrsti vlada, da pripravi ustrezen predlog z vsemi okoliščinami, tudi časovnimi. Poročal bom tudi OZP, kako potekajo te aktivnosti,” je napovedal minister.

Kot je bilo izpostavljeno v razpravi na odboru, pričakujejo v DZ tudi obisk visoke zunanjepolitične predstavnice EU Federice Mogherini. Prišla naj bi po novem letu. “Potem bo lažje povedati natančneje tudi to časovno okoliščino,” kdaj bo vlada z aktom o priznanju Palestine prišla v DZ, je pojasnil minister.

“Mislim, da na takšen način tudi izraelski strani sporočamo, da ne more ravnati na takšen način, da ni nobenega napredka v mirovnem procesu, medtem ko sami izvajajo aktivnosti, ki preprečujejo dolgotrajno politično rešitev,” je še dejal.

Hkrati je sicer postavil tudi pogoj, da se bo od Palestine pričakovalo, da bo tudi ona spoštovala svoje mednarodne obveznosti, kot je priznanje Izraela in izvajanje miroljubne politike ter odmik od terorističnih aktivnosti.

STA


Najbolj brano