Slovenija lani z najvišjim BDP na prebivalca v jugovzhodni Evropi

Slovenija je imela lani najvišji BDP na prebivalca in drugi najvišji BDP v jugovzhodni Evropi. Država je tako glavna nosilka regionalne rasti, saj je lani dosegla gospodarsko rast, boljšo od povprečja EU, je svoji raziskavi izpostavilo svetovalno podjetje AT Kearney.

 Slovenija je imela lani najvišji BDP na prebivalca in drugi 
najvišji BDP v jugovzhodni Evropi. Foto: Susana Vera
Slovenija je imela lani najvišji BDP na prebivalca in drugi najvišji BDP v jugovzhodni Evropi. Foto: Susana Vera

PORTOROŽ > Regijo s skupnim bruto domačim proizvodom (BDP), višjim od 150 milijard evrov, zaznamujejo velike gospodarske razlike med državami. Razlike so očitne tudi v strukturi BDP - v Albaniji ima kmetijstvo še vedno vidno vlogo, medtem ko slovenski sloni na storitvenem (74 odstotkov BDP) in industrijskem (24 odstotkov) sektorju, navajajo.

Iz poročila je razvidno, da so države jugovzhodne Evrope zaradi majhnosti izvozno naravnane, pri tem pa ponovno izstopa Slovenija kot najbolj izvozno usmerjena predstavnica regije. Leta 2013 je izvozila za 25,7 milijarde evrov blaga, uvozila pa za 25,22 milijarde. Kljub močni regijski blagovni menjavi je po podatkih študije za veliko večino držav v regiji EU še vedno najpomembnejši trgovinski partner.

Raziskava primerja tudi bančne obrestne mere. V Sloveniji, ki ima najnižje, so v povprečju pri 5,2 odstotka, v Srbiji pa pri 14,4 odstotka.

Regija, ki jo sestavljajo Albanija, Bosna in Hercegovina, Črna gora, Hrvaška, Kosovo, Makedonija, Srbija in Slovenija, ne deluje kot enotni trg in ima številne ovire za regionalno rast, so prepričani v svetovalnem podjetju, ki je študijo predstavilo na potekajočem srečanju poslovnih voditeljev iz držav jugovzhodne Evrope Summit 100 v Portorožu.

Ivo Šimek iz AT Kearney meni, da je med drugim treba znižati uvozno-izvozne dajatve in modernizirati infrastrukturo, da bi lahko omogočili prost pretok blaga ter relativno dobro izobražene in ugodne delovne sile. “Ustvariti je treba skupno logistično in energetsko infrastrukturo ter zmanjšati politična tveganja, kar bo pripomoglo k izboljšanju bonitetnih ocen in nižjim stroškom financiranja,” dodaja.

STA


Najbolj brano