Skupni nastopi v Aziji

V Grožnjanu, slikovitem mestecu umetnikov na vzpetini nad reko Mirno, kjer deluje tudi precej slovenskih ustvarjalcev, sta se včeraj minister za gospodarski razvoj in tehnologijo Metod Dragonja in hrvaški minister za turizem Darko Lorencin pogovarjala o sodelovanju na področju turizma.

GROŽNJAN > Metod Dragonja, pod čigar resor za gospodarski razvoj in tehnologijo spada tudi turizem, in njegov hrvaški gostitelj Darko Lorencin, ki je zgolj turistični minister, sta na tradicionalnem poletnem srečanju prečesala dosedanje in načrtovano sodelovanje.

Poudarila sta, da se skupna promocija na ciljnih oddaljenih trgih krepi. Državi sta že pred petimi leti zasnovali družni nastop zaradi nižanja stroškov promocije in skupne, komplementarne ponudbe. “Gostje z Daljnega vzhoda so potujoči, 'touring' turisti. Njihov glavni motiv prihoda v Evropo je kulturna dediščina. S skupnim nastopom Slovenija in Hrvaška dajeta vtis o močnejši destinaciji,” je povedal Lorencin. “Pogovarjamo se tudi o oblikovanju skupnih produktov,” pa je dejal Dragonja. Slovenija in Hrvaška skupni nastop gradita na Kitajskem, Japonskem, Tajvanu, v Južni Koreji, Braziliji in v Izraelu. “Če bosta ljubljansko letališče ali Adria Airways prodana kitajskim ponudnikom, bo to lepa priložnost za še višjo rast obiska,” je dodal Dragonja.

Odmevna Parencana

Ministra sta govorila še o čezmejnem sodelovanju v turizmu. Doslej je bilo izpeljanih 15 projektov v skupni vrednosti dvanajst milijonov evrov, najbolj odmeven med njimi pa je kolesarska in pohodniška pot Parencana od Trsta do Poreča. O Parencani je Marjan Hribar, direktor direktorata za turizem in internacionalizacijo na Dragonjevem ministrstvu, dejal, da je glede na vložek, 692.000 evrov, projekt zelo veliko prinesel.

Državi na področju turizma računata na tesno sodelovanje in črpanje strukturnih sredstev v prihajajoči finančni perspektivi. Konkretnih projektov še ni na mizi, v prvi vrsti pa bo šlo za spodbujanje čezmejnega podjetništva.

Slovenija in Hrvaška sta odlični turistični partnerici, a z velikim slovenskim deficitom v turistični menjavi. Prihodov hrvaških turistov k nam je vsako leto več, lani jih je bilo 118.772, kar jih uvršča na četrto mesto, po številu nočitev so na šestem. Največ Hrvatov pride v Slovenijo pozimi. V nasprotni smeri je promet skoraj desetkrat večji. Lani je bilo 1,1 milijona slovenskih turističnih odhodov na Hrvaško in 6,2 milijona nočitev, kar turiste iz naše države po množičnosti uvršča na drugo mesto za nemškimi. Največ slovenskih gostov prihaja v hrvaško Istro. “Najpomembnejša novost pri nas je vodni park Istralandia, veliko investicij je bilo v avtokampih, zelo pester pa je koledar prireditev z motovunskim in puljskim filmskim festivalom, teniškim ATP turnirjem v Poreču, viteškimi igrami v puljski areni in še marsičim,” poudarja Denis Ivošević, direktor Turističnega združenja Istre.

STO do konca leta?

Ob robu srečanja je Metod Dragonja povedal, da samostojne Slovenske turistične organizacije (STO) še ni, ker je vlada odstopila, zakon pa je obtičal na poti v državni zbor. Meni, da bi lahko bil - če ga bo prihodnja vlada ponotranjila - sprejet pred koncem leta, STO pa v letu 2015 spet samostojna.

Dragonja pravi, da je čas velikih investicij v slovenski turizem mimo, prihajajoče obdobje bo namenjeno predvsem finančni konsolidaciji prezadolženih velikih turističnih podjetij in razpršenim manjšim vlaganjem. Izpostavil je še priložnost slovenskega turizma v aktivnem, kolesarskem turizmu in omenil pobudo turističnega gospodarstva za izgradnjo slovenskega kolesarskega križa: “Projekt je velik, brez države bo težko izvedljiv. Zanj bi bilo potrebno oblikovati nekakšen kolesarski Dars.”

Spremenljiva pričakovanja

Obe državi sta pripravljeni na prihajajočo sezono, so povedali v Grožnjanu, minister Dragonja pa je dodal, da so trendi zaenkrat solidni. Toda turistični delavci so malce zaskrbljeni, saj nekateri dejavniki niso naklonjeni turizmu ob Jadranu.

Sredozemska Hrvaška, enako pa tudi slovenski obmorski turizem, se srečujeta z nekaj pomembnimi zagatami: agresivnim nastopom grških, turških in španskih ponudnikov z diskontnimi cenami, zaradi česar se veliko nemških in tudi avstrijskih gostov odloča za odhod v tamkajšnje turistične kraje, z devalvacijo rublja, ki nekoliko vpliva na rusko turistično povpraševanje, predvsem pa z ukrajinsko-rusko krizo, ki je ustavila rast prihodov gostov iz teh držav. “Rusi so manj naklonjeni odhodom v države EU, pri ukrajinskih turistih pa opažamo celo precej manjši osip od pričakovanega,” je stanje pojasnil Jadran Furlanič, direktor Turističnega združenja Portorož. Povedal je še, da je junij popravil nekoliko slabše rezultate v prvih petih mesecih, a se zdaj, tako kot na Hrvaškem, soočajo s tradicionalno “julijsko luknjo”, ko je gostov manj, ker izbirajo cenovno ugodnejše destinacije, doma pa je nadaljnje zniževanje cen lahko hitro problematično, saj je produkt sorazmerno drag, enkrat znižane cene pa je zelo težko spet dvigniti.

“Optimizem v Italiji se obnavlja, vsaj to je dober podatek, saj so Italijani v Portorožu poleti v večini. Če bosta september in oktober lepa, pa se kazalci lahko zelo hitro popravijo z avstrijskimi in bavarskimi gosti,” je dejal Furlanič. Nekoliko bolj optimistična je Karmen Novarlič, vodja oddelka za turizem pri javni agenciji Spirit, ki pravi, da pričakuje podobno ali nekoliko boljšo sezono kot lani: “Ljubljana dosega odlične rezultate, tudi v Julijskih Alpah je v tem času boljše od napovedi. Za glavno sezono ob morju pa je vse odvisno predvsem od turistov iz Italije, kamor smo ob Avstriji usmerili še zadnje propagandne akcije.”

SAŠO DRAVINEC

---