Skupina znanstvenikov proti zakonu o prepovedi pridelave GSO v Sloveniji

Skupina znanstvenikov, ki delujejo v znanstvenih odborih za delo z gensko spremenjenimi organizmi, nasprotuje zakonu o omejevanju ali prepovedi pridelave gensko spremenjenih organizmov (GSO), ki ga je pripravilo kmetijsko ministrstvo. Zakon bi Slovenijo po njihovem mnenju izključil iz skupine tehnološko naprednih držav.

Napolitanke z arašidovim maslom ameriškega proizvajalca 
vsebujejo gensko modificirane sladkorno peso, koruzo in 
sojo. Foto: STA
Napolitanke z arašidovim maslom ameriškega proizvajalca vsebujejo gensko modificirane sladkorno peso, koruzo in sojo. Foto: STA

LJUBLJANA > Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano je konec aprila v javno razpravo dalo osnutek zakona o omejevanju ali prepovedi pridelave GSO, kar Sloveniji omogoča pred kratkim sprejeta direktiva EU. Osnutek predvideva možnost geografske izključitve Slovenije iz dovoljenja za pridelavo GSO ali njeno prepoved.

Člani znanstvenih odborov za delo z gensko spremenjenimi organizmi, ki jih imenuje vlada, se s tem zakonom ne strinjajo. Na vlado in resorna ministrstva so zato naslovili dopis, v katerem predlagajo, naj vlada predlog zakona umakne iz procedure in namesto tega organizira obsežno javno razpravo o tej problematiki, “v kateri bodo imeli znanstveniki, ki delujejo na tem področju, enako možnost, da izrazijo svoje mnenje, kot nasprotniki te tehnologije”, je v imenu podpisnikov danes sporočil profesor z ljubljanske biotehniške fakultete Borut Bohanec.

Znanstveniki opozarjajo, da ima Slovenija kot ena redkih evropskih držav že zdaj zelo omejujoč zakon o soobstoju gensko spremenjenih rastlin z ostalimi kmetijskimi rastlinami, zato menijo, da je sprejem še enega zakona nepotreben. “Določbe zakona, ki se sicer nanašajo na omejevanje pridelave gensko spremenjenih rastlin, delujejo zavajajoče na potrošnika, ker se ne nanašajo na uporabo gensko spremenjenih rastlin v prehrani,” so zapisali.

Poudarili so, da gensko spremenjene rastline v svetu pridelujejo že 20 let brez dokazanih škodljivih vplivov na zdravje ljudi in okolje. “To dokazujejo številne neodvisne raziskave različnih raziskovalcev z vsega sveta. Gensko spremenjene rastline so se izjemno hitro razširile v svetu predvsem zaradi cenejšega načina pridelovanja in manjše obremenitve okolja na račun zmanjšanja uporabe pesticidov, najnovejše gensko spremenjene sorte pa bodo pomembne za trajnostno kmetijstvo in za izboljšanje kakovosti pridelkov,” so zapisali.

To področje je po njihovem mnenju že zdaj zelo dobro urejeno, saj mora vsaka gensko spremenjena rastlina pridobiti dovoljenje za pridelovanje, ki vključuje presojo tveganja. Slednjo opravijo znanstveni odbori, ki jih sestavljajo znanstveniki različnih strok, imenuje pa jih vlada. “Prioriteta dela znanstvenikov v teh odborih je upoštevanje zakonodaje ter znanstvenih dejstev za zaščito zdravja ljudi, živali in okolja,” so pojasnili.

STA


Najbolj brano