Škrubeju in Manssonu poseben dodatek

Ministrstvo za finance je danes podrobneje pojasnilo četrtkove sklepe vlade o DUTB. Po posegu v prejemke vodilnih tako izvršnim direktorjem pripada fiksni del plačila v višini 10.000 evrov bruto, Torbjörnu Manssonu in Janezu Škrubeju pa še posebna dodatka.

 Bruto prejemek Janeza Škrubeja  po novem  znaša 12.000 evrov, bruto prejemek Torbjörna Manssona pa 17.000 evrov. Foto: STA
Bruto prejemek Janeza Škrubeja po novem znaša 12.000 evrov, bruto prejemek Torbjörna Manssona pa 17.000 evrov. Foto: STA

LJUBLJANA > Bruto prejemek Janeza Škrubeja po novem tako znaša 12.000 evrov, bruto prejemek Torbjörna Manssona pa 17.000 evrov.

Vlada je v okviru “nabora ukrepov za učinkovitejše delovanje” Družbe za upravljanje terjatev bank (DUTB) in “ustreznejšo politiko nagrajevanja” po pojasnilih ministrstva za finance prejemke bistveno znižala.

Določila je, da izvršnim direktorjem pripada fiksni del plačila v višini 10.000 evrov bruto, pri čemer vlada lahko izjemoma določi doplačilo na obseg in kompleksnost dela izvršnih direktorjev.

Za glavnega izvršnega direktorja Manssona in Škrubeja je vlada določila tak dodatek v višini 2000 evrov. Manssonu kot glavnemu izvršnemu direktorju pripada še 50-odstotni dodatek na znesek fiksnega dela prejemka izvršnega direktorja.

Na podlagi vsega tega znaša Škrubejev prejemek po novem 12.000 evrov bruto, Manssonov pa 17.000 evrov bruto. Tretji v ekipi izvršnih direktorjev je Aleš Koršič.

Vlada je s prenovljeno politiko prejemkov na novo določila tudi mesečno plačilo neizvršnim direktorjem. Mesečno plačilo je tako fiksno, sestavljeno iz dveh delov, njegova višina pa je 4000 evrov bruto. K temu je treba dodati še mesečno doplačilo za članstvo v komisijah upravnega odbora, ki znaša 1000 evrov bruto za vse komisije skupaj.

Vlada lahko kot skupščina DUTB med letom določi tudi dodatek na obseg in kompleksnost dela posameznega neizvršnega direktorja. Odloči pa lahko tudi o upravičenosti neizvršnih direktorjev do doplačila zaradi posebnih obveznosti, ki izhajajo iz posebnosti DUTB. Med te dejavnike posebnega značaja po navedbah ministrstva sodita delovanje v kriznih razmerah in izrazito tvegana dejavnost

Vlada je sprejela tudi spremembe v upravnem odboru DUTB. Razrešila je tako neizvršne direktorje Carla-Johana Lindgrena, Mitja Mavka in Arneja Berggrena ter za nove imenovala nekdanjega prvega nadzornika NLB in šefa Ljubljanske borze Marka Simonetija, predsednika izredne uprave Probanke v likvidaciji Imreja Balogha in pa člana uprave družbe Sip Šempeter Janeza Širovnika. Neizvršni direktor ostaja Lars Nyberg.

Njihova glavna naloga je po navedbah ministrstva za finance, da s svojim delovanjem pripomorejo k temu, da se odpravijo pomanjkljivosti, ki jih je v sredo objavljenem revizijskem poročilu ugotovilo računsko sodišče, ter da zagotavljajo učinkovito delovanje slabe banke v prihodnje.

Ni pa vlada še sprejela novele zakona o ukrepih za krepitev stabilnosti bank, ki predstavlja zakonsko osnovo za delovanje DUTB. Seznanila se je z delovnim osnutkom novele, ki naj bi omogočila bolj učinkovito upravljanje s prevzetim premoženjem in predvideva med drugim, da se delovanje DUTB podaljša do leta 2022.

Z novelo zakona bo po pojasnilih ministrstva dana še večja vloga DUTB pri prestrukturiranju podjetij in spodbujanju preobrazbe slovenskega gospodarstva.

Vlada je v četrtek med drugim še potrdila letno poročilo DUTB za 2013, ki ga je pred meseci zavrnila, ni pa podelila razrešnice neizvršnim in izvršnim direktorjem DUTB. Seznanila se je še s poslovnim načrtom DUTB za obdobje 2014-2017 in z načrtom aktivnosti DUTB za letos.

STA


Najbolj brano