Skoraj polovica prebivalcev Slovenije bi lahko do 2050 proizvajala lastno elektriko
Slovenija
01. 10. 2016, 10.43
, posodobljeno: 03. 11. 2017, 12.15
Več kot 900.000 prebivalcev Slovenije bi lahko do leta 2050 proizvajalo lastno električno energijo iz sonca in vetra, s čimer bi zadovoljili četrtino potreb celotne države po elektriki, ugotavlja ta teden objavljena študija. Skoraj polovica Slovencev bi do leta 2030 lahko proizvedla 1,5 teravatnih ur (TWh), do leta 2050 pa štiri TWh elektrike.
Več kot 900.000 prebivalcev Slovenije bi lahko do leta 2050
proizvajalo lastno električno energijo iz sonca in vetra,
ugotavlja študija. Foto: Bogdan Macarol
LJUBLJANA
> Medtem bi na evropski ravni do leta 2050 lahko že več kot 264 milijonov oziroma polovica vseh državljanov EU proizvajala lastno električno energijo (1557 TWh električne energije) in pri tem pokrivala 45 odstotkov potreb po električni energiji v uniji, ugotavlja študija, ki jo je za Greenpeace, Evropsko zvezo za obnovljivo energijo ter organizaciji Friends of the Earth Europe in REScoop.eu opravil okoljski raziskovalni inštitut CE Delft.
Bliže sistemu 100 odstotkov obnovljivih virov energije
To bi po pojasnilih omenjenih organizacij predstavljalo pomemben prispevek k doseganju cilja EU na področju obnovljivih virov energije za leto 2030 ter k prehodu na sistem s 100 odstotki obnovljivih virov energije.
Po ugotovitvah študije bi bilo lahko leta 2050 v upravljanje s porabo vključenih 70 odstotkov državljanov EU. Energetski državljani bi lahko omogočili shranjevanje 1494 GWh električne energije leta 2030 ter 10.490 GWh leta 2050. Takšno shranjevanje bi občutno zmanjšalo vršne obremenitve v omrežju ter zagotovilo čiste in cenovno dostopne rezervne zmogljivosti.
Ob ustrezni zakonodaji bi raslo število energetskih državljanov
Študija CE Delft kaže, da ob pravilnem zakonodajnem okviru obstaja potencial za rast števila energetskih državljanov. Da bi dosegli ta potencial, pa so potrebni primerni nacionalni in evropski zakonodajni okviri.
Da bi ta potencial izkoristili, bi morala Evropska komisija vzpostaviti okvir za zagotavljanje pravice do lastne proizvodnje in porabe električne energije, do pravičnega plačila presežne električne energije, dovedene v omrežje, do shranjevanja električne energije ter upravljanja s porabo.
“Zakonodaja EU bi morala varovati, podpirati in spodbujati energetske državljane kot osrednje akterje energetske unije. V letu 2016 sta dve veliki priložnosti za to: pregled direktive o obnovljivih virih energije ter pobude za novo zasnovo trga (Market Design Initiative),” so poudarili naročniki študije.
Prebivalci s pomembno vlogo v prihodnosti slovenske energetike
Kot so zapisali v slovenskem Greenpeaceu, ki je posredoval ugotovitve omenjene študije, študija kaže, da bodo imeli prebivalci, bodisi kot individualna gospodinjstva bodisi kot skupnosti v oblik zadrug, pomembno vlogo v prihodnosti slovenske energetike.
Slovenski Greenpeace in društvo Focus tako pozivata ministrstvo za infrastrukturo, da zagotovi zakonodajni okvir, ki bo zaščitil, podpiral in spodbujal energetsko državljanstvo - tako v procesu sprejema direktive EU o obnovljivih virih energije in pobude za novo zasnovo trga kot tudi v okviru priprave akcijskega načrta za obnovljive vire energije ter energetskega koncepta Slovenije.
Dodatna jedrska elektrarna je lažna rešitev
“Če slovenska vlada drži besedo, ki jo je dala v Parizu, je jasno, da bomo morali uporabo premoga v energetske namene opustiti veliko prej kot načrtovano, graditi dodatno jedrsko elektrarno pa je drugi nesmisel in lažna rešitev, ki jo nekateri v Sloveniji promovirajo,” je ob tem poudarila predstavnica slovenskega Greenpeacea Katja Huš.
Energetska velikana HSE in Gen energija bosta morala po njeni oceni odigrati svojo vlogo v energetski tranziciji, saj imata kot državni podjetji odgovornost, da investirata v obnovljivo energijo. “A ministrstvo za infrastrukturo mora omogočiti sodelovanje v energetskem sistemu zlasti prebivalcem, ne le velikim igralcem. S tem ne bomo le reševali podnebne krize, temveč v energetiki zmanjšali vpliv privilegiranih interesnih skupin,” je dodala Hušova.
“Politični odločevalci v Sloveniji morajo sprejeti dejstvo, da se premikamo v smer decentraliziranega sistema, kjer bomo imeli prebivalci kot potrošniki in proizvajalci energije aktivnejšo vlogo. Zdaj potrebujemo primeren podporni mehanizem, da bo lahko vsak od nas pospešil in sodeloval v prehodu od premoga, nafte, plina in jedrske energije, na čiste in obnovljive vire energije,” pa je dejal strokovni sodelavec Focusa Tomislav Tkalec.
STA