Skoraj 50 odstotkov prijavljenih brezposelnih več kot leto dni

Problem visoke brezposelnosti je pogost predmet javne razprave, a se o njem večinoma govori na splošni ravni ali kvečjemu na ravni mladih, medtem ko se na izziv dolgotrajno brezposelnih pogosto nekoliko pozablja. Gre za skupino, katere delež med vsemi brezposelnimi je približno 50-odstoten in se pogosto spopada tudi s socialno izključenostjo.

LJUBLJANA > Med dolgotrajno brezposelne po definiciji sodijo brezposelni, ki so brez dela več kot leto dni.

Stopnja dolgotrajne brezposelnosti je bila v Sloveniji še v letu 2009 zelo nizka, saj je znašala le 1,8 odstotka, kar je bilo precej pod povprečjem EU, kjer je tedaj ta stopnja znašala tri odstotke.

Pozneje je začela dolgotrajna brezposelnost strmo naraščati, tako da je lani dosegla 5,2 odstotka in za 0,1 odstotne točke presegla povprečje unije, je pojasnila generalna direktorica direktorata za trg dela in zaposlovanje na ministrstvu za delo Damjana Košir.

Delež dolgotrajno brezposelnih lani 46,2 odstotka

Delež dolgotrajno brezposelnih med vsemi brezposelnimi je po podatkih, ki jih je priskrbel Zavod RS za zaposlovanje, še leta 2009 znašal 36,5 odstotka (31.487 od 86.354 brezposelnih), lani pa že 46,2 odstotka (55.355 od 119.827 brezposelnih). V prvih sedmih mesecih letos je bil v povprečju 48,8-odstoten (60.134 od 123.313 brezposelnih).

Razlog za rast, tako Koširjeva, leži v poslabšanju razmer na trgu dela, predvsem pomanjkanju novih delovnih mest, in strukturnih neskladjih med ponudbo in povpraševanjem.

Robert Modrijan s službe za zaposlovanje pri zavodu je k slednjemu pristavil, da se neusklajenost kaže predvsem v obliki poklicnih in regionalnih neskladij.

Prevladujejo moški

Med dolgotrajno brezposelnimi sicer po njegovih besedah prevladujejo moški. V povprečju so starejši kot ostali in slabše izobraženi, poleg tega pa tudi zaposlitveno ovirani. Večinoma imajo osnovnošolsko in poklicno izobrazbo, glede na poklic zadnje zaposlitve pa je največ delavcev za preprosta dela v predelovalnih dejavnostih in prodajalcev. Kar četrtina dolgotrajno brezposelnih je invalidov, je nanizal predstavnik zavoda.

Država se za znižanje dolgotrajne brezposelnosti bori predvsem z ukrepi aktivne politike zaposlovanja. Kot je spomnila Koširjeva, so izključno tej ciljni skupni letos na podlagi spremenjenega zakona o urejanju trga dela namenjena javna dela, ki se glede na lansko leto izvajajo tudi v bistveno večjem obsegu. Vanje naj bi se vključilo kar 8000 dolgotrajno brezposelnih.

Poleg tega vladni resor, za zadolžen za delo, "podpira razne projekte razvoja socialnega podjetništva, v okviru katerih se razvijajo nova delovna mesta za ranljive skupine na trgu dela, tudi za dolgotrajno brezposelne".

Modrijan je ob tem pojasnil, da so dolgotrajno brezposelni vedno tudi ena od ciljnih skupin v javnih povabilih za subvencionirane zaposlitve.

Kako zavod pomaga osebam, ki so dolgo brez dela?

Zavod je letos v programe aktivne politike zaposlovanja vključil 11.345 dolgotrajno brezposelnih oseb, kar predstavlja več kot polovico vseh vključitev. Med temi prevladujejo že omenjena javna dela, v katera so vključili 4579 dolgotrajno brezposelnih oseb. V okviru subvencioniranja zaposlitve na podlagi več javnih povabil so medtem omogočili enoletno zaposlitev 1842 osebam.

Na vprašanje, kako zavod pomaga osebam, ki so tako dolgo brez dela, je Modrijan odgovoril, da dolgotrajna brezposelnost ponavadi pomeni kompleksnejše težave, ki jih lahko spremljajo tudi socialna izključenost, upad delovnih navad ipd. Prav zato je v njihovem primeru potrebna bolj poglobljena, včasih tudi specialistična obravnava. Osebam s kompleksnejšimi težavami za vstop na trg dela zavod tako zagotavlja storitve poglobljenega kariernega svetovanja.

Se pa od dolgotrajno brezposelnih, tako kot ostalih, ki so brez dela, pričakuje tudi lastna aktivnost, je še povedal Modrijan.

Koširjeva je menila, da bo treba glede na dejstvo, da je med dolgotrajno brezposelnimi veliko starejših oseb in oseb z nizko stopnjo izobrazbe, v prihodnje še okrepiti ukrepe za aktivno in zdravo staranje ter ukrepe za pridobivanje novih znanj in veščin te ciljne skupine. To nameravajo podpreti s sredstvi iz nove finančne perspektive 2014-2020, je pristavila.

Modrijan je na drugi strani izpostavil, da problema dolgotrajne brezposelnosti ne moremo obravnavati ločeno od ukrepov države na trgu dela ali le znotraj resornega ministrstva. "Visoko število dolgotrajnih brezposelnih oseb je posledica, njihovo število pa se bo znižalo le z odpravo vzrokov za visoko splošno stopnjo brezposelnosti," je poudaril. V tej luči je po njegovih besedah nujno izboljšanje gospodarskih razmer.

V Zvezi svobodnih sindikatov Slovenije (ZSSS) so medtem prepričani, da se je na področju dolgotrajne brezposelnosti, ki, kot so opozorili, prinaša ekonomsko, socialno in psihološko izključenost, v zadnjih letih naredilo premalo.

Glede na to, da zadnji osnutek koalicijskega sporazuma predvideva tudi ustanovitev urada za medgeneracijsko solidarnost, si želijo večjega poudarka na medgeneracijskih ukrepih, to je mentorskih shemah oz. vzajemnih prenosih kompetenc med generacijami.

"Kajti problem dolgotrajne brezposelnosti je tudi problem neustreznega razvoja gospodarstva, ki lastno znanje vse prevečkrat pošlje v evidence zavoda, namesto da ga ustrezno prilagodi novim zahtevam trga," je poudaril izvršni sekretar pri ZSSS Goran Lukič.

STA

---