Sindikati v DZ vložili podpise za zakonske spremembe glede minimalne plače

Sindikati so danes v državni zbor vložili podpise v podporo zakonski noveli za spremembo definicije minimalne plače. Kot so povedali ob vložitvi, pričakujejo podporo poslancev. Koalicija se je danes uskladila, da bo spremembo zakona podprla.

LJUBLJANA > Sedem reprezentativnih sindikalnih central - Zveza svobodnih sindikatov Slovenije (ZSSS), Neodvisnost, Pergam, Altenativa, Solidarnost, KS 90 in konfederacija sindikatov javnega sektorja - je v DZ vložilo 11.000 overjenih podpisov podpore. Skupno so jih zbrali več kot 12.000, potrebnih 5000 podpisov so zbrali v dveh dneh.

“Smo zadovoljni. Naredili smo tisto, kar lahko in moramo, da bi odpravili veliko krivico, ki je vgrajena v ta zakon - da tisti, ki delajo ponoči, ob nedeljah ali praznikih in imajo minimalno plačo, nimajo pravice do dodatkov, pravice, ki gre vsem ostalim,” je pred vložitvijo dejal predsednik ZSSS Dušan Semolič.

“Upamo, da bo v DZ prevladal razum, da se bo oblikovala večina, ki bo predlog vseh sedmih sindikalnih central podprla,” je dodal.

Izenačiti pravice delavcev do plačila

Koalicija se je danes uskladila in se strinja, da je treba izenačiti pravice delavcev do plačila, ne glede na to, ali dobivajo minimalno plačo ali višje, je pred DZ povedala vodja poslanske skupine SMC Simona Kustec Lipicer. “To pomeni, da bomo koalicijsko podprli ta predlog in obravnavo pospešili,” je napovedala. Prva obravnava bo tako predvidoma v okviru septembrske redne seje DZ.

“Vsak glas podpore je dobrodošel. Upamo, da se bo oblikovala večina in dala dobro sporočilo vsem, ki trpijo to krivico,” je napoved podpore koalicije pospremil Semolič.

Iz minimalne plače bi izvzeli dodatke za nočno, nedeljsko in praznično delo

Sindikati predlagajo spremembo zakona o minimalni plači, s katero bi iz definicije minimalne plače izvzeli dodatke za nočno, nedeljsko in praznično delo. S tem želijo popraviti krivico za delavce z minimalno plačo, ki delajo v teh razmerah, saj ostali delavci dodatke za tovrstno delo prejemajo dodatno k plači.

O izločitvi ostalih dodatkov za zdaj ni govora. “Dajmo počakati. Želeli bi to, kar nam doslej ni uspelo, ker so bili delodajalci proti - dajmo se za spremembe dogovoriti v socialnem dialogu,” je pozval Semolič. “15 let smo se trudili za te spremembe in v tem času za delodajalce nikoli ni bil pravi čas,” je dodal.

Delodajalci raje za davčno reformo in znižanje stroškov dela

Proti predlaganim spremembam so delodajalci, ki vztrajajo, da bi tovrstno dodatno obremenjevanje vodilo v zapiranje delovnih mest, ter menijo, da bi bilo treba namesto tega izpeljati davčno reformo in znižati stroške dela.

Podobno je finančni minister Dušan Mramor ob začetku zbiranja podpisov ocenil, da bo, če se minimalna plača zviša, manj zaposlenih, predvsem mladih.

“Minister Mramor je lahko velik profesor, ampak ta izjava ne sodi k nekemu politiku - neposredno spodbuja konflikt med mladimi in ostalimi delavci,” je bil kritičen Semolič.

“Mnogi mladi so izgubili perspektivo, ampak ne zaradi minimalne plače. Ta se je letos dvignila za en evro. Perspektivo so izgubili zaradi propada podjetij, Zujfa, ki je največjega zaposlovalca blokiral, da bi zaposloval mlade, in krize bank,” je dodal.

STA

---