Sindikati bodo predlog zakona o minimalni plači predstavili 5. maja

Predstavniki vseh reprezentativnih sindikalnih central so potrdili, da bo njihov predlog zakona o minimalni plači pripravljen v naslednjih dneh, javnosti pa predstavljen 5. maja. Tedaj bodo stekle tudi aktivnosti za sprejem predloga v državnem zboru. Spremembe bodo predvidele izvzem treh dodatkov iz minimalne plače, tako da bodo ti plačani posebej.

Sindikati bodo predlog zakona o minimalni plači predstavili 5. 
maja, napoveduje predsednik Zveze svobodnih sindikatov 
Slovenije Dušan Semolič. Foto: STA
Sindikati bodo predlog zakona o minimalni plači predstavili 5. maja, napoveduje predsednik Zveze svobodnih sindikatov Slovenije Dušan Semolič. Foto: STA

LJUBLJANA > “V sindikalnih centralah delamo skupaj in gremo po zastavljeni poti. Dokončni izdelek bomo pripravili do 5. maja in ga nato predstavili javnosti,” je razkril predsednik Zveze svobodnih sindikatov Slovenije Dušan Semolič.

Izvzeti dodatki za nočno delo, nedeljsko delo in delo ob praznikih

Predlog zakona bo po njegovih besedah predvidel izvzem treh dodatkov iz minimalne plače: za nočno delo, nedeljsko delo in delo ob praznikih. Ti dodatki se bodo po predvidenih spremembah plačevali posebej.

Minimalna plača letos znaša 790,73 evra bruto. Zaradi nizke inflacije se je glede na lansko leto zvišala le za 1,58 evra bruto.

To ne bo vodilo v vsesplošno zvišanje minimalne plače in zagotovo ne bo ogrozilo gospodarstva in makroekonomske slike naše države, je poudaril Semolič.

Na ta način naj bi se zgolj popravilo veliko krivico, to je, da tisti, ki so na minimalni plači in delajo ponoči, v nedeljo ali med prazniki, zaradi tega ne dobijo prav nobenega dodatka, medtem ko so vsi prejemniki ostalih plač upravičeni do teh dodatkov po kolektivni pogodbi.

Potrebujejo najmanj 5000 podpisov volilcev

Maja bo tako stekel postopek za sprejem zakona. Pobudo volilcem za vložitev predloga zakona v parlament lahko da vsak volilec, politična stranka ali drugo združenje državljanov. Pobudnik obvesti o svoji pobudi predsednika DZ. Sindikati bodo za vložitev predloga zakona v parlamentarni postopek potrebovali najmanj 5000 podpisov volilcev. Zbrati jih bodo morali v 60 dneh od obvestila predsednika DZ.

“Vsi verjamemo, da bomo v DZ naleteli na večinsko podporo poslancev,” je v tej luči dejal Semolič, ki je na čelu največje sindikalne centrale v državi.

Delodajalci so (bili) proti

Prav spremembe v zvezi z minimalno plačo so bile med osrednjimi zahtevami sindikatov v pogajanjih za socialni sporazum 2015-2016, a delodajalci nanje niso pristali, saj so trdili, da bi najbolj prizadele podjetja, ki so že zdaj v velikih težavah.

Sindikalne centrale niso obupale in so takoj po podpisu socialnega sporazuma vzpostavile posebno delovno skupino za pripravo zakonodajne pobude. Delojemalci si niso premislili niti ob pozivih delodajalcev, naj jih s spremembami ne obidejo, in napovedi ministrstva za delo, da bo skušalo zvišanje neto plač doseči z znižanjem stroškov dela.

Kaj moti sindikate? V minimalno plačo se zdaj vštevajo vsi dodatki: dodatki za posebne pogoje dela, ki izhajajo iz razporeditve delovnega časa, ali iz posebnih obremenitev pri delu, neugodnih vplivov okolja in nevarnosti pri delu, dodatek za delovno dobo ter dodatek za delovno uspešnost.

To pomeni, da vsi prejemniki minimalne plače prejmejo enak znesek, ne glede na to, ali opravljajo delo v treh ali štirih izmenah, ponoči, ob nedeljah, praznikih.

STA


Najbolj brano