Sindikati: gre za spreminjanje kriznih ukrepov v trajne

Sindikati javnega sektorja zavračajo vladne predloge sistemskih sprememb, ker se z vlado ne strinjajo, da gre za izboljšave, ampak menijo, da gre za spreminjanje kriznih ukrepov v trajne, sistemske. Za prihodnje leto pa pričakujejo, da se bodo, kot je bilo dogovorjeno konec lanskega leta, sprostili sedaj veljavni ukrepi.

LJUBLJANA > Sindikati so svoj odgovor vladi sprejeli na današnjem sestanku, po katerem je vodja konfederacije sindikatov javnega sektorja Branimir Štrukelj pojasnil, da so bili pri tem enotni. Pod dogovorjeno pa so se podpisali predstavniki vseh 29 sindikatov javnega sektorja, ki so bili na sestanku navzoči, je pojasnil vodja pogajalske skupine dela sindikatov Drago Ščernjavič.

Kot je dejal Štrukelj, je stališče sindikatov diametralno nasprotno vladnemu. Po njegovih besedah so v sindikatih prepričani, da če ima država gospodarsko rast, bi morali biti tega deležni tako zaposleni v zasebnem, kot javnem sektorju, seveda ob investicijah in odpiranju delovnih mest.

Štrukelj je ob tem opozoril, da je paradoks, da vlada na eni strani napoveduje ukinitev kriznega davka na dohodnino tistih z najvišjimi dohodki in trdi, da je krize konec, hkrati pa v isti sapi pravi, da mora javni sektor nadaljevati s kriznimi ukrepi in jih "tako rekoč uzakoniti do konca sveta".

Kar pa zadeva politiko plač v prihodnjem letu, po Štrukljevih besedah v sindikatih menijo, da je treba uveljaviti dogovor iz konca lanskega leta, ki pomeni sprostitev plačnega sistema, tako da bo ta začel končno delovati v polni veljavi, zlasti ko gre za fleksibilnost, za katero vlada očita, da je ni.

Svoja stališča bodo sedaj poslali vladni strani in pričakujejo, da se bo do njih opredelila. Na vprašanje, o čem se po mnenju sindikatov potemtakem sploh lahko pogajajo, pa Štrukelj odgovarja, da se je treba pogajati o tem, kako se bo tisto, kar je bilo ljudem v času krize odvzeto - in šlo je predvsem po plačah - postopno vrnilo.

"Po naši presoji je to trenutek, ko moramo v državi tako delavci in delavke v zasebnem, kot v javnem sektorju razmišljati o povišanju plač," je dejal.

Ščernjavič sicer pravi, da se seveda še bodo pogajali, saj sindikatom in vladi "kaj drugega ne preostane". Dejstvo pa je, da se je v sedmih letih varčevanja privarčevalo 1,2 milijarde evrov, na področju plač in drugih prejemkov pa so "imeli trdo fiskalno pravilo".

"Če bi vlada v zadnjih sedmih letih imela tako trdo fiskalno pravilo pri drugih proračunskih odhodkih, potem danes ne bi bili v taki situaciji, kot smo," dodaja Ščernjavič in znova opozarja, da so vlado opozorili tudi na možnosti, kje bi lahko dobila dodatne prihodke.

STA

---