Sindikata Glosa in Suki motijo nenehne spremembe pri vodenju kulturnega resorja

Ob predlogu premierja Mira Cerarja državnemu zboru za razrešitev ministrice za kulturo Julijane Bizjak Mlakar, potem ko ta ni ponudila odstopa, sta sindikata Glosa in Suki na slovenske oblasti naslovila odprto pismo. V njem sprašujeta, ali “zmore koalicijska kadrovska aritmetika zagotoviti kompetentno in zaupanja vredno osebo”.

LJUBLJANA > Tako Sindikat kulture in narave Slovenije Glosa kot Sindikalno konferenco samostojnih ustvarjalcev na področju kulture in informiranja Suki motijo vladna nestabilnost in, kot so zapisali, stalne nepotrebne spremembe pri vodenju kulturnega resorja. “Kulturna sfera tako ostaja poskusni poligon za politična kupčkanja, zaradi nezmožnosti preseganja takšnih in drugačnih ambicij pa trpi slovenska kultura, z njo naša identiteta in - končno - konkurenčna prednost na globalnem trgu,” so zapisali v javnem pismu.

Sindikata sta pozdravila konstruktivni predlog sprememb zakona o uresničevanju javnega interesa za kulturo (Zujik). Novela, kakršno je predlagalo ministrstvo za kulturo, namreč prispeva k ureditvi statusa baletnih plesalcev, k odpravi diskriminacije samozaposlenih v kulturi ter k splošnemu dvigu kulture v javnem in zasebnem sektorju.

V pismu so zapisali, da “v oči bije preobčutljivost protagonista ministričine zamenjave za rove in neobčutljivost za ljudi. Prvi minister bi del svojega besa nad razmerami v kulturni sferi lahko usmeril tudi na finančno ministrstvo in državnozborski odbor za kulturo, predvsem zaradi skoraj enoletnega spotikanja Zujika”.

Premier Miro Cerar je v obrazložitvi predloga za razrešitev Julijane Bizjak Mlakar zapisal, da je ministrica s svojim delovanjem, predvsem pa nedelovanjem, povzročila oziroma sprožila za slovensko kulturo negativne posledice in procese. Zadnji tak primer neustreznega ravnanja ministrice je po njegovih navedbah povezan z neizpolnitvijo sklepov vlade o prenosu upravljanja rudnika ter vseh s tem povezanih nalog na Center za upravljanje z dediščino živega srebra Idrija.

Sklep, da mora javni zavod Center za upravljanje z dediščino živega srebra Idrija, ki sodi pod okrilje ministrstva za kulturo, bdeti nad aktivnostmi vzdrževanja nezalitega dela jame in monitoringom vplivnega območja rudnika Idrija, je že septembra 2014 sprejela ministrska ekipa Alenke Bratušek, Cerarjeva vlada pa mu je pritrdila.

Sredi marca je vlada poudarila, da mora Center za upravljanje z dediščino živega srebra Idrija začeti z izvajanjem nalog. Na ministrstvu za kulturo pa so izrazili pomisleke, da mora javni zavod pod okriljem ministrstva za kulturo ukvarjati z rudarstvom ter da za izvajanje sklepov vlade nimajo ustrezne pravne podlage.

STA

---