Seznam želja kot podlaga za pogajanja

Osnutek koalicijske pogodbe, ki je včeraj pricurljal v javnost, bo v končni različici gotovo precej drugačen od predstavljenega, toda ta dokument je “dobra podlaga za pogajanja”, bi dejali izkušeni diplomati. Primorski projekti v njem niso omenjeni.

LJUBLJANA > Delovni osnutek koalicijskega sporazuma o sodelovanju v vladi RS za mandatno obdobje 2014-2018 obsega 50 strani formata A4. Kot vsak podoben sporazum je precej splošen in poudarja izhodišča, načela in želje predlagateljev. V primerjavi s prejšnjimi koalicijskimi sporazumi nekoliko preseneča s tem, da je na nekaterih področjih bolj konkreten, čeprav bi se povprečnemu bralcu zazdelo, da še vedno ne dovolj.

V osnutku ni nič nepričakovanega, izhodišče pa predstavlja predvolilni program SMC, ki poudarja etično ravnanje nosilcev oblasti, povezovanje družbenih skupin in delovanje učinkovitega državnega aparata, ki mora ustvariti primerno okolje za razvoj poslovnih subjektov in kakovostno življenje za vse ljudi.

Ne glede na nadaljnja usklajevanja je že razvidno, da bo program nove vlade temeljil pretežno na priporočilih Evropske komisije. Kot podlago za ekonomsko politiko navaja Program stabilnosti in Nacionalni reformni program, ki ga je aprila sprejela vlada Alenke Bratušek. Glavna cilja fiskalne politike bosta zniževanje primanjkljaja sektorja države in postopna stabilizacija dolga države.

Osnutek predvideva tudi 16 projektov, ki jih bo neposredno vodila vladna projektna pisarna. A to niso konkretni infrastrukturni projekti, temveč bolj sistemske in formalno-pravne naloge, s katerimi bi izboljšali delovanje države. Veliko si obetajo od projekta vse na enem mestu (VEM), s katerim bi poenostavili in debirokratizirali javne zadeve, prostorske zadeve, upravljanje prometa, poslovno okolje ...

Primorska ali projekti z našega območja v osnutku niso omenjeni niti enkrat. To velja tudi za Luko Koper, drugi tir, pomorstvo, turizem, čeprav je res, da tudi omembe drugih regij ne izstopajo. Predlagatelji (in potem tudi podpisovalci) sporazuma bodo predvsem morali paziti, da ne bi osnutek ostal le seznam želja. V njem je premalo številk, hkrati pa tudi precej obljub, ki prinašajo dodaten strošek za državni proračun. Slednji pa je v deficitu, zato bo Cerarjeva ekipa (vlada naj bi imela 14 ministrstev) tudi morala odgovoriti, od kod vzeti sredstva za izpeljavo obljubljenega.

Nekaj bolj konkretnih predlogov iz osnutka koalicijske pogodbe:

> znižanje plačila vrtca za drugega in vsakega naslednjega otroka;

> zagotovitev brezplačne prehrane za učence in dijake;

> odprava podrobnega predpisovanja izvajanja vzgojno-izobraževalnega dela;

> projekt vse na enem mestu;

> uvedba delne socialne kapice, v obveznem zavarovanju pa je ne bodo uvajali;

> zakon o malem delu za mlade in upokojence;

> poenotenje obdavčitve vseh vrst dela (avtorskega, podjemnega, iz delovnega razmerja);

> upokojenci bodo leta 2015 prejeli regres, če bodo dopuščale javnofinančne zmožnosti;

> postopno upokojevanje z oblikami zmanjševanja delovne aktivnosti;

> ukinitev prostovoljnega dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja;

> združevanje javnih zdravstvenih zavodov;

> uvedba davčnih blagajn;

> nadzorovana privatizacija: ključna infrastruktura ostane v lasti države;

> preiskava odgovornosti za nastalo bančno luknjo;

> združitev finančnih nadzornih inštitucij (BS, ATVP, AZN);

> posvetovalni referendum o izgradnji drugega bloka NEK;

> vzpostavitev možnosti elektronskega glasovanja;

> racionalizacija javnih skladov in zavodov;

> uvedba davka na nepremičnine;

> ustanovitev vladne projektne pisarne.

DENIS SABADIN

---