Semolič in Štrukelj: Dovolj je stiskanja in političnega enoumja

Dovolj je stiskanja zob, političnega enoumja, napadanja revnih in upokojencev, stihijske poklicne deregulacije in ignoriranja socialnega dumpinga, v luči priprave osnutka nacionalnega reformnega programa opozarjata predsednika Zveze svobodnih sindikatov Slovenije Dušan Semolič in Konfederacije sindikatov javnega sektorja Branimir Štrukelj.

LJUBLJANA > Dušan Semolič in Branimir Štrukelj sta se v javnem pismu poslancem in vladi uvodoma obregnila ob napoved finančnega ministra Dušana Mramorja, da bo treba kljub lanski gospodarski rasti še malo “stisniti zobe”.

Zobe naj bi spet stisnili delavci

“Na koga to misli? Zagotovo ne na banke, v katere se je vrglo 5,3 milijarde evrov javnega denarja, da se zdaj šopirijo s podatkom, da so v dveh mesecih 'prislužile' 51,5 milijona evrov dobička. Ne, s stiskanjem zob se spet misli na delavce,” sta kritična. Skladno s tem opozarjata na socialni sporazum 2015-2016, ki predvideva, da se pri plačah v zasebnem sektorju upošteva del rasti produktivnosti, v javnem sektorju pa plače zviša na raven pred zadnjim znižanjem sredi leta 2013.

Zaustaviti privatizacijo do sprejetja končne strategije upravljanja državnih naložb

Prva moža največjih sindikalnih central navajata tudi, da je dovolj “političnega enoumja” in ponavljata, da je treba zaustaviti privatizacijo. Slovenija po njunih besedah slepo nadaljuje s prodajo podjetij, ki ustvarjajo visoke dobičke, denimo Žita in Cinkarne Celje.

Vsi postopki bi morali stati, dokler ne bo sprejeta končna strategija upravljanja državnih naložb, ki bo podlaga za klasifikacijo državnih naložb, menita.

Izračunati nov osnovni znesek minimalnega dohodka

Uprla sta se tudi “napadanju revnih”. Število prejemnikov denarne socialne pomoči oziroma ljudi, ki živijo bodisi v revščini bodisi v socialni izključenosti, se je v zadnjih letih močno povečalo, osnovni znesek minimalnega osebnega dohodka pa je danes nižji kot pred petimi leti, pravita.

“V letu 2015 naj se zato izvede nov izračun višine minimalnih življenjskih stroškov, kar naj se upošteva pri izračunu novega osnovnega zneska minimalnega dohodka,” pozivata.

Uskladitev pokojnin in konec stihijske poklicne deregulacije

Semolič in Štrukelj se zavzemata tudi za uskladitev pokojnin, ki se polno niso uskladile že od leta 2010. Februarja letos je pokojnino, nižjo od 600 evrov oziroma praga tveganja revščine, prejemalo skoraj 300.000 upokojencev, pojasnjujeta.

Dovolj jima je tudi “stihijske poklicne deregulacije”. Kot pišeta, je bilo pred petimi leti v Sloveniji 346 reguliranih poklicev, danes pa jih je 264. Poleg tega je bil v šolskem letu 2001/2002 delež vpisanih dijakov v poklicno izobraževanje še 25,5-odstoten, v šolskem letu 2010/11 le še 15,2-odstoten.

“Nič se torej ne dela na sistemski promociji poklicnega izobraževanja, hkrati pa se vse dela na dodatni poklicni deregulaciji. Kar je seveda izjemno negativna kombinacija. Zato se naj ustavi deregulacija trgovskega poklica. Zagotovi naj se plačana pripravništva ter sistemsko ureditev vajeništva ob zagotovitvi stabilnega in dolgoročnega financiranja,” zahtevata.

Socialni dumping se ne sme ponoviti, prenova sistema javnega naročanja

Pričakujeta še konec “ignoriranja socialnega dumpinga”. Zgodba gradbenih podjetij, ki so jih javni naročniki izbirali izključno glede na najnižjo ponujeno ceno, kar je pripeljalo “do izjemno velikega obsega socialnega dumpinga v panogi, z izjemno negativnimi socialnimi in narodnogospodarskimi posledicami za panogo, slovensko gospodarstvo, zaposlene in državo”, se ne sme ponoviti, poudarjata. V tej luči pozivata k prenovi sistema javnega naročanja.

Do zahtev sindikatov prihaja v luči vladne priprave osnutka nacionalnega reformnega programa (NRP) 2015-2016. Socialni partnerji so bili z izhodišči dokumenta sredi marca zaradi njihove splošnosti zelo nezadovoljni.

Vlada bo dopolnjen osnutek predvidoma sprejela v petek ali soboto, finančni minister Dušan Mramor pa je že na sredinem delovnem posvetu na to temo napovedal, da bo del začasnih ukrepov, ki so bili sprejeti v preteklosti, veljal tudi v prihodnje. Vlada mora NRP skupaj s programom stabilnosti v Bruselj poslati do konca meseca.

STA

---