Semolič: Obdobje gospodarske rasti pravi čas za izboljšanje položaja delavcev

Delegati Zveze svobodnih sindikatov Slovenije (ZSSS) so se danes zbrali na kongresu v Ljubljani. Kot je v uvodnem nagovoru poudaril predsednik zveze Dušan Semolič, si bodo še naprej prizadevali za dostojno življenje slehernega delavca. Pri tem je bil zelo kritičen do tega, da plače kljub visoki gospodarski rasti ostajajo nespremenjene.

Predsednik Zveze  svobodnih sindikatov Slovenije Dušan 
Semolič Foto: Bor Slana/Sta
Predsednik Zveze svobodnih sindikatov Slovenije Dušan Semolič Foto: Bor Slana/Sta

LJUBLJANA > Kot je dejal Dušan Semolič, je eden glavnih ciljev ZSSS zagotoviti, da bo vsak delavec lahko živel dostojno življenje. Za to v prvi vrsti potrebuje delo, a ne kakršno koli. “Nujno je, da za delo dobi dostojno plačilo, da dela v okolju, kjer se varuje njegovo zdravje, da ko nastopi bolezen, dobi ustrezno varstvo, da lahko gredo njegovi otroci v šolo, ki je dostopna vsem. In da je, ko gre v pokoj, starost človeku vredna - spoštljiva do življenja, ki si ga dal v mlajših letih,” je poudaril Semolič.

Povedal je, da sta bili v njihovem dosedanjem delu dve obdobji še posebej težki. Prvo takšno obdobje so bila leta po osamosvojitvi, ko so najhujše posledice tranzicije po Semoličevih besedah občutili prav delavci. Drugo obdobje pa je bilo obdobje krize od leta 2008 naprej. “Vsa teža neoliberalne politike, ki si je v bistvu prilastila demokratične institucije, ki so potem pritiskale in s tem reševale pohlep kapitala, se je zgrnila na delavstvo,” je dejal Semolič in izrazil razočaranje, da obdobje neoliberalističnih idej kljub vsemu še živi.

Za gospodarsko rast zaslužni tudi delavci, ki pa tega ne občutijo

Kritičen je bil do razprave, kdo je najbolj zaslužen za gospodarsko rast, v kateri po njegovih besedah vsi pozabljajo na delavce. Delodajalske organizacije po njegovih besedah zanemarjajo vlogo delovne sile in krivično predlagajo odpravo dodatkov na delovno dobo, znižanje bolniških nadomestil in odpravo plačanega odmora. Ostro je nastopil tudi proti mednarodnim institucijam, ki po njegovih besedah grobo posegajo na področje, za katerega tega nimajo pravice početi.

Odločno se je zavzel za višje plačilo delavcem, ki po njegovem mnenju višje gospodarske rasti ne občutijo. “Odgovor mnogih delodajalcev je, da zdaj ni pravi čas za dvig delavskih plač. Kdaj je pravi čas za dvig, če ne v času gospodarske rasti,” se je vprašal. “Za te gospode ni nikdar pravi čas,” je bil kritičen do delodajalcev. Glede predloga zvišanja minimalne plače je ocenil, da so delodajalci podali povsem neprimerne argumente.

Proti nižanju pravic redno zaposlenih na raven prekarcev

V zvezi z razmerami na trgu dela je izpostavil nenehne pritiske delodajalskih organizacij, češ da so delavci preveč varovani. Poudaril je, da ne bodo dopustili znižanja pravic redno zaposlenih delavcev na raven prekarnih. Te je pozval, naj se jim pridružijo v sindikalnem boju. “Sindikati imamo tukaj veliko odgovornost. Da nismo samo opazovalci tega procesa, temveč da pomagamo zaščiti nekatere vrednote,” je dejal.

Kritičen je bil do tega, da nekateri delodajalci še vedno ne plačujejo prispevkov za pokojninsko in invalidsko zavarovanje. Dotaknil se je problematike pritiskov na sindikalne zaupnike, ki so po njegovih besedah nedopustni, a žal vse pogostejši.

Brglez: Spoštovati socialni dialog

Zbrane je nagovoril tudi predsednik DZ Milan Brglez, ki je izpostavil pomen socialnega dialoga. Skozenj je po njegovih besedah mogoče priti do zadev, ki pripeljejo do skupne stvari - zavzemanja za delavce. Ti po Brglezovih besedah “nimajo dati ničesar drugega kot delo”, nekdo pa jih mora predstavljati. “Razvoj naše države je pripeljal do tega, da imate pomembno delo v socialnem dialogu, tega pa je treba spoštovati,” je Brglez dejal predstavnikom sindikatov.

Poudaril je, da si bo kot politik in predstavnik zakonodajne veje oblasti prizadeval tudi za pravice delavcev. V prihodnje se bo treba po Brglezovih besedah nedvomno soočiti tudi s težavami, med katerimi je prekarno delo. Prepričan pa je, da je mogoče razvoj države in družbe s skupnimi močmi usmeriti v pravo smer.

Kopač Mrak: Delo naj ostane ključna vrednota

Ministrica za delo, socialne zadeve in enake možnosti Anja Kopač Mrak se je zavzela za več povezovanja. Želi si, da delo ostane ključna vrednota, saj je osnovna človekova pravica, ki zagotavlja dostojno življenje in dostojno starost.

Poudarila je, da si mora Slovenija kot majhna družba še toliko bolj prizadevati za doseganje soglasij glede ključnih izzivov, zato je po njenih besedah ključnega pomena socialni dialog. Dodala je še, da se trg dela spreminja, zato je treba sisteme socialne varnosti prilagoditi tako, da bodo učinkoviti tudi za tiste, ki na trg dela šele prihajajo.

Visentini: Nevarne družbene napetosti

Generalni sekretar Evropske konfederacije sindikatov Luca Visentini je poudaril, da kljub boljšim gospodarskim rezultatom sindikalnega boja še zdaleč ni konec, saj delavci okrevanje gospodarstva mnogokrat ne občutijo. Opozoril je tudi na družbene napetosti, kot je naraščanje populizma, ki po njegovem mnenju niso dopustne in imajo lahko nevarne posledice tudi za socialno državo. “Jasno pa je, da to prihaja iz krize, iz težav brezposelnosti,” je dejal.

STA


Najbolj brano