Semolič: Pokojninski sistem preresna zadeva, da bi ga spreminjali na vrat na nos

Svobodni sindikati opozarjajo, da koalicijski sporazum o sodelovanju v vladi ne sme predvideti zaostrovanja upokojitvenih pogojev. Pač pa naj predvidi ustavitev padanja standarda upokojencev. Pokojninski sistem je preresna zadeva, da bi ga spreminjali na vrat na nos, so dejali danes. Pripombe bodo še danes posredovali SMC, ki je pripravil osnutek.

LJUBLJANA > “Skoraj polovica upokojencev ima pokojnino, ki ni večja od 500 evrov,” je na današnji novinarski konferenci opozoril predsednik Zveze svobodnih sindikatov Slovenije ZSSS Dušan Semolič. Po njegovih besedah je zato nujno zaustaviti realno padanje standarda upokojencev.

“Pokojninski sistem ni le fiskalni, ampak tudi socialni sistem. Ne smemo več po dozdajšnji poti, tako da je nujno začeti z usklajevanjem pokojnin znotraj realnih okvirov,” je dejal.

Predvideno usklajevanje v primeru več kot 2,5-odstotne gospodarske rasti namreč ni realno, poudarja. “Življenjski stroški rastejo in čakanje na 2,5-odstotno gospodarsko rast ni prava pot,” je dodal.

Ob navedbah v osnutku sporazuma, da bo treba začeti pripravljati belo knjigo o pokojninskem in invalidskem sistemu, pa pravi, da zadnja pokojninska reforma daje rezultate in za nova zaostrovanja upokojitvenih pogojev ni potrebe.

Pravi problem po njegovih besedah niso upokojevanje in upokojenci, pač pa se dotika trga dela. “Problem je vse manj zavarovancev v obveznem zavarovanju, česar pa ni mogoče rešiti z zaostrovanjem pogojev za upokojitev,” je poudaril. Zato je po njegovi oceni potreben celovit pristop.

Sekretar sindikata upokojencev pri ZSSS Miloš Mikolič je dejal, da bi se morala meja za upravičenost do letnega dodatka po njihovem predlogu z zdajšnjih 622 evrov dvigniti na znesek povprečne neto plače.

Pogoj za usklajevanje pokojnin pa naj se z 2,5 odstotka gospodarske rasti zniža ali pa naj se usklajuje z življenjskimi stroški. Poleg tega predlagajo tudi krepitev demografskega sklada.

Izvršni sekretar ZSSS za politike zaposlovanja in migracije Goran Lukič ugotavlja, da je v besedilu sporazuma “pomanjkljivo in površno” zapisana vloga socialnega partnerstva, ki bi si v sporazumu zaslužilo posebno poglavje.

Osnutek sporazuma bi moral po Lukičevih besedah poleg tega določiti definicijo minimalne plače, ki se mora spremeniti, tako da vanjo ne bodo vključeni denimo dodatki za posebne pogoje dela.

Lukič je kritičen tudi do navedb, da se socialni transferji ne bodo spreminjali, dokler ne bo gospodarska rast 2,5-odstotna. “Socialne transferje bi bilo treba izvzeti iz usklajevanja s to famozno gospodarsko rastjo,” je ocenil.

STA

---